Ščuki obljubimo, da ne gremo na Vremščico (kjer je Gorazd ne preveč navdušeno odjadral svoje…), mogoče pa kam drugam (zato on hitro zavije še na Poljane 🙂 ). Ker je še čas, Erzo malo gleda po tablici za razmere in na koncu se odločimo za Slivnico (JZ tudi 8/12, ko smo pri Razdrtem !).
Med potjo še občudujemo vedno daljše lete, ki se prijavljajo na OLC in ugotovimo, da je bil Boris spet na Zabočevem 🙂 .
Borisovo Zabočevo
Na vrhu množica avtov in v zraku poleg Emila (ki leti že 2 uri)
Emilovo jadranje
še kar velika jata padalcev (Redstar,…), ki so startali malo pred našim prihodom (ko se je malo umirilo) . Veter je že upadel in še pada. Hitro postavimo in odletimo: Erzo še v lepo močnem, Štus srednje, pri meni pa je komaj še dovolj vetra za moj hrbtni start. Na desno ob pobočju, pred kočo malo drajsamo sem in tja in poskušamo obdržati višino. Veter čisto spusti. Erzo se odpelje na levo proti Grahovemu in kmalu scuri…
Erzov let
Ko padem ven iz peglanja, začnem izgubljati višino in se vzdolž grebena odpeljem na bencinsko.
Zoranov let
Štus pristane na farmi in reši avto.
Štusejev let
Ko pride dol, smo že vsi Slivničarji zbrani na bencinski, mi trije pa se takoj odpeljemo na zaključno druženje v Portus, kjer nas čakata Mateja in Mega po uspešnem Lijaku…