Po nekaj sto metrih se v Dobrniču Erzo zapiči v pobočje nasproti (dopolnjen z informacijami Atlasa), ki bi moralo ustrezati pravkaršnjemu Z 🙂 . Ko se zapeljemo gor proti vasi Šahovec, se izkaže, da so to eni grički in kotanje (in droti in hiše…), ampak tisti travnik na vrhu privlači. In se zapeljemo skozi vas gor do konca kolovoza (no, skoraj 🙂 ).
Vzamemo robo in pešaka gor. Čez 10min smo na vrhnjem, ogromnem in prekrasnem travniku, kjer pa spet piha 45st. z desne (SZ !!?). Postavimo drug zraven drugega in čakamo…
Ker pa ni bistvene spremembe, prvi potegne Erzo, se odlepi in čez šavje in hiše spodaj na levo, kjer so travnata pobočja in kotanje in pristane izven mojega (pa tudi kogaršnjegakoli dugega) vidnega polja.
Erzov let
Simon hitro za njim, hoče naravnost čez, pa opazi nek neviden drot in hitro obrne in pristane na dnu pobočja.
Simonov let
Potegnem še jaz, se hitro odlepim in takoj na levo za Erzom, ob pobočju, čez kotanjo (taisti drot od Simona se tu spusti v to kotanjo) in malo za Erzovim hrbtom pristanem na travniku.
Zoranov let
Pospraviva in malo gor po kolovozu, pa je že Simon z avtom najprej pri Erzu in potem oba pri meni.