Malo lutamo sem in tja, pa ni primernega griča, ali pa ne piha prav. Končno se spustimo po cesti po pobočju, kjer je travnati rob (zadnjič je tu pihalo dol) na katerem danes piha z desne (Z !?).

Nama z Erzom se ne zdi preveč privlačno v takem vetru, sploh ker je vse mokro od pravkaršnjega ulivanja, Pa sedaj Simon začne postavljati, da ne bi spet izvisel (saj prostora je res dovolj in obrneš lahko padalo tudi bolj postrani proti vetru). In mora seveda takoj še Erzo in jasno – tudi jaz.

Simon potegne postrani in zalaufa in lepo odleti v širokem loku proti levi in po obratu pristane v dolinici.

Erzo je hitro za njim v zraku in pristane še malo naprej proti Dobrniču na levi.

Medtem razvlečem tudi jaz in zalaufam in se odlepim in ponovim vajo za njima in pristanem blizu Erza,

ki je že pospravil in gre na cesto in gor po avto. Samo coto zbašem in ostanem kar v tangicah opremljen, da odslej ne bom zamujal…). Peš do križišča, kjer je Simon in že je Erzo pri naju. Naprej.