Za danes Erzo organizira Buzet. Ker je današnji ali jutrišnji dan predviden kot moj hodalno-neletalni dan, javim svojo neudeležbo.  Za Buzet se prijavijo Uki, Lusja, Delux, Tom Slejko… Mateja razmišlja o Gozdu danes ali jutri, Luka bo šel na Gozd. Manca ne more brez dokumentov na Hrvaško in z Megom se odločita za Lijak.

Pa se meni obrne dan tako, da pridem na obisk v Laško, ko ravno pristajata dva padalca. To me še dodatno spravi na obrate in z gostitelji se hitro uskladim za zemeljsko podporo. Tablica pove, da je na Maliču 4/6,5 J, tako da se sam kmalu odpeljem z LCjem na vrh Maliča.

Na štartu kar nekaj planincev opazovalcev in seveda padalcev, ki so malo prej prišli gor s kombijem. Jasno, da se ravnokar v drugo pripravlja Frenk, na pobočju pa že čaka Sašo Slabajna, da bo kaj pihnilo (trenutno je tu brezveterje…). Glede na krasen dan in obete se začnem napravljati v 1.klaso, medtem, ko padalci spet dočakajo nekaj vetra in drug za drugim odletijo. Večina lepo nabira malo bolj zunaj in so kmalu nad startom.

Še jaz počakam na malo vetra in ga hrbtno dvignem in odletim. Malo pred startom začne takoj dvigovati, zavrtim … in potem samo vrtim in popravljam, kadar začutim, da me vleče ven iz dviganja. Najprej do 1500, potem se ta steber neha, poiščem naprej in v naslednjem naberem do 1800. Nobenega drugega več ne vidim – kar ni čudno 🙂  (Frenk, ki sem ga nazadnje videl, se je že niže odpeljal naravnost proti Celju…), zato se s te višine usmerim proti Savinjski dolini, v smeri gričevja in kamnoloma Pirešica (zadaj Vinska gora…), v upanju, da bom tam čez dobil kakšno dviganje. Počasi tonem in ko preletim avtocesto (odcep Velenje) samo še poiščem lep travnik za pristati.

Vesel nad letom počakam na bližnji pumpi na zemeljsko podporo… Medtem, ko čakam, zvem od Erza, da je bilo tudi na Buzetu uspešno.

Tudi Manca in Mega sta na Lijaku lepo letela. Emil pa je ostal na domači Slivnici in lepo odletel do Postojne.

In to dvakrat 🙂 !