Mega me odloži pri pumpi v Cerknici. Do Kožljeka organizira prevoz iz Borovnice Erzo in tu ju prevzamem jaz in od zadaj po kolovozih na Slivnico. Še ogled starta (vse je že pokrito in deluje nevihtno).

Tom ima zadosti in se odjavi, midva z Erzom čez gmajno od zadaj na Golo. Parkirava na kolovozu in “po izohipsi” gore-dole-gore na startni travnik.

Občasno grozljivo pihne, ampak ko začneva postavljati se umiri, res pa piha čisto z desne (J – občasno sunek gor – V ).

Potegnem coto prvi in me lepo vzame, ko pa za robom gozda hočem desno, ne gre več naprej (zdaj bi res rabil gas na tangicah 🙂 ). Odpeljem se še bolj ven in potem lahko začnem riniti desno, vendar čez glavno cesto ne pridem.

Erzo se seveda odpelje na spodnji travnik.

Po naju pride Tomaž Perko, ki nama, po pijači v Grahovem, razkaže še svoj umetniški atelje z nekaj svojimi ogromnimi slikami (ostale so na razstavi v Berlinu, ki se odpira naslednji teden – meni super slike 🙂 ).

Novnov zame in vesel ko radio danes.

Uki ordinira na Zavrhu (Manca in Damjan tudi )

Emil spet po svoje (čeprav smo ga prej obvestili za Slivnico),

Delux pa tudi – na turo Lijak-Postojna 🙂