Napovedan močan JZ čez SLO. Erzo je še tako vesel od včeraj, da mu danes kar ni treba. No, mogoče kasneje, popoldan. Luka ima dopust, pa tudi raje pol dneva porabi za zemeljske zadeve.

Mega že prepričam za predhodni projektič pred popoldanskim letenjem, pa me že po mojem odhodu ustavi, da je na predvidenem področju on znana uradna oseba, kmet pa tam gotovo še ni pokosil in bi to lahko pomenilo uradni incident 🙂 . Seveda odstopim in počakam na 15h pri Britofu.

Z LCjem pod Gozd (mi 3je) in Luka s svojim  za varnost. Na startu piha kar močan veter, še bolj pa Erzo, ko ugotovi, da nima čevljev (glej spodaj). Nenadoma se pojavi še Damjan pešaka iz Seničnega (se že 100 let nismo videli in sem res vesel 🙂 ).

Postavimo. Prvi odleti Mega in hitro nabere in se odpelje vzdolž Kriške na Storžič. Potem jaz, pa Luka in na koncu še obuti Erzo in Damjan… pa seveda še množica drugih.

Najprej se lovim sem in tja po stebrih nad startom, da naberem na pol višine Kriške, potem pa se naslonim na pobočje Kriške in gre kar samo gor. Zraven mene se oglasi Erzo, ko mu nelogično odvijem na desno ven ob Tolstem (spomini na zaug pri Mali Poljani…) – prvič letiva skupaj 🙂 . Mimo Storžiča do Kališča, kjer mi pokaže dviganje do 1800, potem se on obrne nazaj (mora vrniti gojzarje), jaz pa se usmerim kar proti Potoški in me še vedno dviguje. Z 2000 se odpeljem čet Kokro proti Štefanji, pa še kar lepo drži. Nad Štefanjo gre še celo rahlo (0.1) gor, tako da se naslonim na Z rob Ambrota in naberem cca 200m in se s 1600 odpeljem s 45-50 direkt proti Godiču (kar bogato čez kuclje).

Mega javlja, da toplanda na Gozdu. Na Kamniški vrh se ne upam nasloniti nazaj, ker se bojim rotorjev (?) in močnega vetra. V Godiču obrnem v veter in me rikverca, tako da prvič v življenju pohodim gas do konca! Malo šejkajoče pristanem.

Še isti trenutek je ob meni z biciklom Poli (Robert Poličnik), da vidi kdo je ta norc, ki je v tem vetru startal in priletel z Ambroža (mu je sporočil Jone z neuspelega poskusa odleta s pobočja Kamniškega vrha…). Ko se spakiram, me zapelje do OMV Kamnik. Erzo pristane in vrne gojzarje.

Erzov komentar leta: V vnemi prvega poletnega dneva se v japankah pojavim na štartu. Brez črevljev. Hvala Jurju za obutev, saj bi sicer moral malo bolj pristriči nohte, če bi hotel leteti v Zoranovih drugih gojzarjih ali pa kar bos kot nekoč v Črni gori. Tako se držim bližje Gojzda – gojzarje se pa le spodobi takoj po uporabi vrniti! Prava uganka pa je bila megličavost pred tavelicimi gorami, ki še imajo sneg!

 

Jaz pa potem še kar nekaj časa čakam, da prideta z Megom po mene.

Luka pa še v zraku nabira km (in mu je baje že prav dolcajt 🙂 ).

Vesel ko radio 🙂 – namreč jaz. Luka pa po mojem tudi 🙂 .