Zjutraj Pavlič podreza, kakšne so naše ideje za danes. Pa jih še ni. Kasneje se še Manca prijavi v jato. Potem pa nič, dokler Erzo ob 11.30 ne javi, da je panika: ob 12h odhod za Slivnico, da še ujamemo pred poslabšanjem.

Na Železniški še Koc poleg Erza. Pri pumpi v Cerknici vskoči še Mega in gasa gor.

Na startu piha v glavnem od zadaj dol, včasih pa tudi malo gor. Malo zaležemo. Mega sicer potegne ven padalo, pa spet nazaj prisede, jaz pa gledam vedno bolj črne oblake, ki zapirajo nebo. Zamenjam I.klaso s cota klasse (saj ne pričakujem več nekega preleta) in začnem postavljati. Malo posije sonček in hitro začnejo postavljati še oni trije.

Odleti Mega, ki najprej zacuri, potem pa se precej razrukano dvigne v višave. Še Erzo v luft, lepo nabira, ko mimo pridivja vojaški NATO reaktivec 200m nad Megom (Notam ?!). Potem pa še jaz potegnem, pa me Koc zaustavi z vpitjem (ki se izkaže za neutemeljeno), ki pa povzroči, da se zaustavim in padalo gre preko mene v zapletenost 🙁 . Koc potem v drugem poskusu odleti, jaz pa “razrešim” štrikce in potegnem.

Šele v zraku ugotovim, da so štrikci na levi še vedno zapleteni. Ko se s tem sprijaznim, zapeljem nazaj k pobočju in naberem izgubljeno. Ker pa gre lepo gor in je zgoraj temna baza, me malo zaskrbi, saj imam leve štrikce tako zaštrikane, da tudi pod razno ne morem potegniti ušes. Pa se raje odpeljem ven, da bi šel dol, pa me drži na isti višini in celo dviguje. Vidim, da sta Erzo in Mega že pristala,

Koc pa zadaj vrti proti bazi. Končno me začne spuščati in pristanem zraven Mega.

Manca in Slak medtem prideta do Erza s svojim avtom, kjer malo kasneje pristane tudi Koc.

Na pumpi potem modrujemo, kam bi še šli letet, pa ni v črnini, ki nastaja, nobenega pametnega predloga. Mega se poslovi, mi pa na Vrhniko, kjer pade odločitev LC-jevih potnikov, da gremo na Ulovko. Žal nas zahodnik v Podlipski ne spametuje in pridemo gor na start, kjer piha konkretno od zadaj. Jaz sicer postavim coto, pa me vsi prepričujejo, naj ne norim. Na koncu pospravim in smo za danes fraj…