Erzo je hotel še enkrat na Slivnico, pa je že vse pokrito. Dane in drugi, ki so prišli za Danetom, že curijo. Greva gor do LCja. Na startu piha čisti Z z desne in to je zadosti, da se odpeljeva projektom naproti. Najprej ogled lokacije nad Novo vasjo (voziva offroad po pokošenih travnikih – tudi v soglasju z lastniki 🙂 ), kjer ugotoviva napačen veter: Z z desne, rabila bi JV-J (hvala bogu, saj tudi hiše spodaj in dve liniji električnih drotov ne vabita k poletu…). Gledava čez planoto na Belovko (eno mojih bolečin, ki jo je Erzo odletel), kjer bi morala biti ta smer vetra idealna. Hitro se odpeljeva tja in poiščeva desno varianto na vršne travnike (da se izogneva “bom te jaz ustrelio”). Parkirava pri vikend kontejnerju in dol na (nekoč že obiskani) start. Pogled čez šavje v smreko na sredi smeri odleta je strašljiv. Veter piha idealno gor, mogoče malo šibko. Malo cincava, potem pa se odločim, da grem prvi. Erzo mi pomaga postaviti coto, počakava, da malo močneje pihne gor (2,5-3,5/4,9) in potegnem. Lepo ga imam nad sabo, stabiliziram, samo malo zadržim, potem pa čutim, da me drži in stopim čez šavje v zrak. Drži in lepo dvigne, tako da smreka sploh ni več problem. Ko sem čez, pa zajadram na levo ob pobočju. Lepo drži, malo še naberem, pa nazaj, pa nekajkrat zavjugam sem in tja. Počasi, po m izgubljam višino, jadranje je fantastično ! Nad smrekami sem in tja, ko pa sem že spodaj v višini ceste, se odpeljem ven in pristanem na pokošenem travniku.

Erzo je že v luftu (zdi se mi, da zdaj kar malo bolj piha kot prej) in samo lebdi in vozi po maslu sem in tja (tako je vsaj videti od spodaj).   Ko pospravim, odnesem robo gor do ceste, pustim rukzak v grmovju in pešaka še do vrha starta. Erzo pa še kar… Še malo ga pofotkam in posnamem,

odidem do avta in zapeljem dol. Erzo pa še kar… “še malo, pa bo 1 urca”, pravi in se po 1.00 h odpelje v dolino.

Zapeljem do njega in še pogledam gor. Oba sva ful vesela nad tem podarjenim večernim jadranjem 🙂 .