Ko prideva z Emilom do Erza, je najprej varianta še za enkrat gor. Nobenega zares ne mika – raje naprej na projekte.
Emil se poslovi, midva pa na Loško polje, do Iga vasi (gledava Racno) in vmes ogledujeva potencialne krtine. Erzo, z Atlasom v eni roki in volanom v drugi, hitro najde griček desno nad vasico Vrh.
Lep položen in pokošen travnik, ki se zaključuje z nekim šavjem (ni problem): nato travnata dolinica desno spodaj. Greva po lahko robo in obesiva trakce, ampak kljub vsemu greva okoli roba bolj na JZ pobočje kjer najdeva ozko nepokošeno poseko, ki pa je malo bolj nagnjena.
Postavi Erzo. Ko piha 0 (občasno rahlo gor, občasno rahlo dol…) potegne in laufa dol in ga skoraj odlepi in zaruži in sesuje padalo.
Medtem postavim jaz, počakam, da pihne rahlo gor in potegnem in laufam in me odlepi in se odpeljem ven in zapeljem rahlo v levo in pristanem 🙂 .
Zoranov let
Med pospravljanjem je Erzo je že na startu in potegne in laufa in je v luftu
in me preleti za nekaj metrov 🙂 .
Erzov let
Pospravi še on in gor do avta v rahlem dežju. Novnovnov.
Po gozdni cesti se zapeljeva mimo izvira Malega Obrha (oba prvič tukaj) mimo čudovitih travnikov s starimi, mogočnimi hrasti. Ustaviva se na Šrangi ob zanimivih napisih,
potem pa mimo Grada Snežnik nazaj proti Ložu.