Danes naj bi bile po 14.uri samo lokalne nevihte, pa je že ob 12h cela Slo zabasana in nakuhana. Veter obrača v popoldanski V.

Ko se dobiva z Erzom na Železniški (s cilji v okolici Slajke), je tam že vse črno in Poje potrdi že dolgotrajno zalivanje. Radarska slika kaže LJU kotlino in proti Cerknici še brez dežja. Erzo sprejme moj  predlog za Jakovski grič, kjer lahko “izenačiva nove starte letos”, saj ga ima Erzo priznanega s kajakom (kar sem jaz pobrisal z OLCja): če odletiva oba, se njemu stanje ohrani in opraviči statistiko, meni pa bi bil nov letos 🙂 🙂 . Ker je dovolj nizek grič, se tudi kuhanja v višavah ne bojiva.

Ko se z LCjem pripeljeva na grič, piha idealno, rukzake na ramo, pa začne deževati. Od Javornikov se približuje siva zavesa resnega naliva…

Da ne izgubljava časa, se odpeljeva na oglede v Ivanje selo in tam okoli. Tu naju dobi tak naliv, da lokacije ogledujeva samo iz avta. Ko se zadeva umiri, greva nazaj na Jakovico, kjer je vse namočeno. Malo cincava, pa sva že z rukzaki na ramah, ko spet začne kapljati. Drugič…

Brezvoljno se usmeriva nazaj na Vrhniko. Že se obeta razlaz, ko Erzo predlaga Kastnerjev Trčkov grič. Časa je še dovolj in že sva v Podlipski z obema avtoma. Z že naloženim LCjem gor in pešaka na travnik.

Travnik terasast in nepokošen. Ob prihodu piha na vrhu 45st. z leve, na buli na koncu položnega dela pa idealno gor. Ko Erzo opremi start s trakci in postaviva, neha pihati, grmenje je vedno močnejše in vedno bolj nad nama. Pihne dol in to večino časa tako tudi ostane.

V trenutku nulce (mogoče malo gor ?), Erzo potegne in odlaufa do bule, kjer precej mlahavo padalo podre. Ko pride nazaj, jaz še vedno čakam (ker še vedno piha enako…). Kastner prihaja iz službe in naju bo počakal spodaj.

Čez nekaj časa res rahlo pihne gor in Erzo potegne in laufa in laufa (z mlahavim padalom) in se na buli odloči in … je v zraku … in varno preleti okleščen gozdni rob (ledolom) in je čez.

Takoj za njim potegnem tudi jaz in (s  prav tako mlahavim padalom) laufam in se zatikam v travo dol čez terasice do bule, kjer se pobočje ostro prelomi. Vržem se čez in speljem čez rob in zapeljem v dolino, malo zavijugam in pristanem z vetrom v rit (rahlo piha po dolini dol) na travnik zraven Kastnerja in njegovega avta. Zaorjem po blatni travi, da se ne bi zabil v edini jarek čez travnik 🙁 .

Pospravim, hitro do Erza,

 

ki bi pa še enkrat (zdaj, ko ve da se da…). Gor do LCja, kjer se jaz poslovim, Erzo in Domen pa na naslednjo rundo.

Erzov komentar leta: pristal tam, kjer je Zoran pol ure nazaj materi Zemlji prizadejal hudo rano s svojim pristankom (zaril ko svina) 🙂

Potem pa sta očitno šla še na Ulovko… No vsaj Domen (Erzo pa najbrž na karte 🙂 )