Zdaj sva že malo potešena, Erzo pa ima že drugi cilj. Opale so blizu.
Malo se loviva po kmetijah, na koncu sva na pravi. Pri domačinu vprašava za dovoljenje odleta in ga blagohotno dobiva…
Ko gaziva (Erzo z robo, jaz sem spet najprej šofer) na vrh griča po metrski travi, se mi zdi nemogoče (preveč položno in v tej gošči …). Pa prideva na bolj pokošen del in Erzo začne postavljati. Še vedno je položno, gozdni rob na dnu travnika pa visok…
Erzu pomagam postaviti. Piha zmerno, vendar v pravi smeri gor po pobočju. V prvem poskusu ga noče odlepiti in prekine.
V drugem ga kmalu odlepi in lepo drži, tako da bogato (10+ m) preleti drevesni rob. To me prepriča v moji odločitvi. Zapeljem se dol skozi Žiri po njega.
Erzov let
Erzo me po poti nazaj gor poskuša prepričati, naj ne tvegam (njemu se je zdelo vse zelo na meji…) ampak jaz sem odločen, da bo šlo. Ko na startu postavljava coto, Erzo pokliče še Mega za morebitno intervencijo ( 🙂 , odzivni čas za snemanje z drevesa, pa Samsa je v Franciji,… ).
Potegnem in laufam, laufam in še laufam, da me končno le odlepi in se skozi odprtino med drevesi odpeljem ven (kar malo slaloma…) . Vesel ko radio pristanem na lepem travniku v dolini.
Zoranov let
Novnov.