Če torej le piha ta V, bo pa mogoče na Sivki idealno 🙂 . Nazaj na Planino in po izohipsni cesti od spredaj do Vrbančeka pod Sivko.
Tu pridobim dovoljenje za odlet od lastnika, ki ravno kolovrati okoli traktorja, ko parkiram. Pešaka gor na vrh Sivke.
Zloglasna in večkrat omenjena trofazna (pred pobočjem in tudi njena druga veja na levi) je res neprijetna. Piha pa 1-2 metrčka skoraj naravnost gor po pobočju (SV) travnika (rahlo z desne – SVV). Bom pa dvigoval za začetek…
Postavim coto, naštimam v popolnost štrikce in padalo in počakam, da čim bolj pihne. Ko se zgodi, potegnem in je cota lepo nad mano in je škoda, da prekinem in odlaufam in sem v zraku… Zgleda, da BO šlo čez drote… in sem čez. Potem je še malo skrbi za čez Vrbančekova gospodarska poslopja in sem tudi čez. Sedaj pa začutim, da celo rahlo dvigne, zato malo zavjugam. Lepo bi se še lahko odpeljal nekaj stopnic niže (kot je naredil Erzo), pa bo preveč pešačenja do LCja. In pristanem na travniku pri Mehušu (kot Kastner).
Zoranov let
Pospravim in pešaka gor do avta. Čas se mi je iztekel in nazaj v LJU…