Ko se pripeljemo pod Glem, je Erzo, po toplandanju, že ponovno v zraku.
Ko smo gor na pokopališču, pa javi, da je scuril.
Erzov let
Uki, Mega in jaz (z Rookom) z robo na start, Manca ne bo letela. Pomaga nam trem postaviti padala.
Uki je prvi v zraku in lepo zajadra. Mega nekaj za njim. Jaz v prvo sesujem padalo čez rob in Manca mi ga reši iz trnja in pomaga ponovno postaviti. V drugo grem naprej in samo stopim čez rob in sem v zraku. Medtem ko jadramo ob pobočju, pride Erzo še enkrat gor. Uki pristane prvi,
Ukijev let
jaz malo za njim,
Zoranov let
Erzo pa nekaj za mano.
Erzov let
Mega toplanda 🙂 in z Manco pripeljeta oba avta dol.
Gremo še na Pomjan (da bi bil tudi zame vsaj en novnov 🙂 🙂 ). Kar nekaj časa modrujemo in upamo, pa je veter 0 ali rahlo od tod in od tam, predvsem z leve. Kar nekaj je tudi amaterskih opazovalcev.
Potem se Erzo odloči in postavi (piha že zelo šibko ali nič) svoj lahek komplet. Potegne kar nekajkrat, pa ga na tako kratko razdaljo vodoravnega starta ne spravi gor. Ob tem je deležen kar nekaj nasvetov, kako bi moral prav in bolje narediti (Manca in Uki). Končno odstopi in ponudi Ukiju.
Ta najprej potegne za demonstracijo, kako je treba, potem pa si nadene še Erzovo alpinistično čelado in potegne zares – in odleti (z rahlo “neprepričljivim” padalom).
Spokamo se v avta, dol po njega in na zaključno druženje – prehranjevanje v bližnjo gostilno 🙂 .