Najprej rešiva LCja s Kladij in že hočeva naprej proti Žirem, pa se Erzo domisli, da je mogoče danes tisti dan za ponovitev originalnega Pojetovega Koprivnika.

Čez Fužine v Hobovše. Tu pustiva LCja in z Erzovim direkt gor. Zadnji del do antene odpešačiva z robo.

Zastonj, ker čez vršna pobočja nabija V = od zadaj na predvidenem startu. Odidem po bližnjici dol na cesto. Ko pride Erzo po mene, predlaga, da ponoviva vsaj najin štart na nasprotni strani Koprivnika – Mrzli vrh-Koprivnik.

Do znanega vikenda in na lepo pokošen travnik. Piha kar močno, čisto z desne, tako da se spustiva malo niže in postaviva poševno čez pobočje.

Erzo dvigne hrbtno in je že v luftu. Pri izhodu proti grapi ga pošteno bremza, potem pa le nekako gre naprej in se v desno odpelje proti Žirem.

Tudi jaz Rooka lepo hrbtno dvignem skoraj pravokotno na pobočje in se obrnem in stopim v zrak. Potem pa me rine v levo in moram pošteno vleči desno komando, da lahko nekako držim smer ?! 🙁 . Gledam, kaj je, pa ne vidim nič. Nobenega vozla ni videti (je pa veter z desne kar močan ?!). Takoj ko popustim desno komando, padalo kar potegne v levo ?!. Tako se končno pripeljem nad travnik, kjer je pristal Erzo (in kjer že čaka Reven, da naju zapelje do LCja v Hobovše 🙂 ).

Pošteno moram paziti in zategovati desno komando, da padalo sploh lahko pripeljem na tla ???!!!.

Na tleh z Revnom vse pregledava in ga še enkrat dvigneva v zrak in ne najdeva nič ??!!  (v zrak pa gre sedaj lepo z enakomerno zategnjenimi komandami).

Pospravimo, do LCja in gor na Koprivnik.

Na poti dol se ustaviva na kmetiji, kjer so nama vpili prej, ko sva letela čez njih in imava tu polurno zaključno druženje …

 

Boris in Uki pa na Zavrhu jadrala…