Ker grem zvečer na podaljšani vikend-dopust od letenja, mi zelo ustreza današnji Erzov predlog: na Zavrh. Pridejo tudi Primorci (sporoči Erzo).
Ko pridem na Šoder, sta tu že Istok (Radojevič), Tomo (Cingerle) in Aljaž (Zadravec). Pridejo še Erzo, pa Manca (nevozen lastni avto) s Slakom. Do Škorpijona in z dvema avtoma gor.
Na startu piha lepo, vendar se nebo zapira in se začnemo obirati. Erzo in Slak v luft, ko se ostali komaj pripravljamo. Erza začne liftati pod temnimi bazami in kljub ušesom gre še gor. Javi, da mu to ni všeč in da se bo pobral dol. Odleti proti domu in kmalu javi, da je pristal.
Erzov let
Slak je tudi odšel za njim. Ostali postanemo nervozni in počakamo in modrujemo (Tomo in Aljaž v pripravljenosti). Jaz dvigujem padalo in z Mančino pomočjo preverjam štrikce na Rooku (tisto vlečenje v levo in zategovanje v desno včeraj, z zadnjega starta, mi ne gre iz glave… 🙁 ).
Ko kaže, da ne bo nevihte in se rahlo odpre, se opogumimo in v luft: Tomo in Aljaž, potem pa še Istok in jaz (čas me že pošteno baše). Manca pa nekaj za nami.
V zraku je stabilno. Medtem ko sta Aljaž in Tomo nekaj nad grebenom, midva z Istokom drajsava na Trebelniku. Kar nekaj časa se matram, da naberem nad greben, potem gre lepo in visoko, pa se odpeljem do Javorča in nazaj. Moram dol čim prej, pa tako lepo drži, da bi še kar ostal v luftu. Pristanem pri Škorpijonu,
Zoranov let
kjer sta že Erzo in Luka in potem pride še Uki. Kljub temu, da se mi že pošteno mudi, me Erzo sprovocira, da jih zapeljem še enkrat gor…
Erzov drugi
Ukijev let