Ko ob 4.30 končno zaspim po dolgem nočnem šihtu (priprava zakasnelih objav JATE), me tri ure kasneje zbudi Erzo: “Jaz sem nazaj, kakšen je veter, kakšni so plani za danes?…”. In se vržem za računalnik: Z, šibkejši kot včeraj, Vipavska pokrita, na Gorenjsko ?…
Erzo je najprej za Olševo (super ideja 🙂 ), pa je danes že prepozno za tja… Pokliče še Boris z idejo za Goljak, pa zve Erzo, da je preveč Z, za iti dol. Predlagam Veliki Zvoh in se vsi strinjamo.
Okoli 13.30 se dobimo pod Ambrotom in z LCjem gor. Plačamo na avtomatski mitnici, da imamo bolj čisto vest, ko se zapeljemo na sam vrh Zvoha do jezerčka. Na vrhu smo skoraj v bazi in piha od vsepovsod. Generalno V (kar ni ravno primerno za start tukaj), pihne pa tudi po smučišču gor in od Z in tudi od zadaj SV – skratka, precej meša… Grupa Nemcev pri hotelu spodaj startuje in bolj ali manj curi. Tako se nam zdi, da imamo le mi tu gori nekaj šans, ko smo tu nad inverzijo (ki je na cca 1400). Smo pa malo pod vplivo Guida, ki je spodaj razlagal, kako je bilo včeraj nad Zvohom razrukano.
Kakšno uro opazujemo situacijo. Vmes si ogledamo tudi strm travnat potencialni start za V nekaj korakov naprej po grebenu Jež), kjer piha konstantno gor po pobočju 🙂 . Delux navija za tja, Erzo je tudi za in še jaz se odpravim za njima. Pa mi začne lepo pihati v hrbet, tako da se vrnem nazaj do avta in na šodrasto smučišče, kjer piha idealno gor.
Takoj postavim I.klaso … in medtem neha pihati gor in spet zameša… Erzo in Delux odletita, jaz pa čakam, da spet pihne gor. Ko se zdi OK, potegnem naprej po položnem pobočju, pa mi po dvigu samo sesuje padalo (pihne od V in od zadaj). Potem, ko se izpnem in ponovno postavim, bolj potrpežljivo čakam.
In pihne gor in Mentor lepo zagrabi in speljem le po nekaj korakih. Ker tu nič ne zapiska, se zapeljem čez anteno (tudi nič, ali pa ne znam najti) proti Ambrožu, kjer visoko gori vrtita Erzo in Boris. Ko smo skupaj, malo skupaj vrtimo (meni se zdi bolj mehurčkasto), malo se raztepemo. Začnem zgubljati, pa se odpeljem na dežurca nad Apno, vendar tudi tu najdem le nekaj mehurčkov. Še na Grajca, in ob pobočju izkoriščam, kar se da in … spoznavam Mentorja 🙂 . Po slabi urci pristanem na uradnem.
Boris javi, da je pristal pri hotelu
in da gre gor na Zvoh (bos !!) po avto :-). Ko pride z LCjem dol, tudi Erzo javi, da je pristal blizu Jenkove po vrnitvi s Križke gore 🙂 .