Zjutraj pokliče Pohl, kakšni so plani. Ker je vse mrčasto in malo čudno (Z z višino in dnevom močno narašča), bi tudi jaz šel čim prej nekaj odskočit, potem pa, da vidimo. Erzo se najprej ne odzove, ko se slišiva, je za kasneje. Faca in Delux se dogovarjata za Lijak ob 12h, kar meni ne obeta preveč. Še najbolje se mi zdi na Gorenjsko.

Z Edom se dogovoriva najprej za projekte na bližnji Gorenjski. Križna gora me že malo matra (sem bil že 3x gori, pa je vedno narobe pihalo – V ), po današnji napovedi mora biti 🙂 .

Z  dvema avtoma do Škofje. Edo pusti svoj avto na pristanku v Praprotnu in od zadaj po šodru gor.

Na vrhu piha V 🙁 . Oblaki malo nad hribi sicer šibajo iz smeri JZ, ampak čez vršne travnike in gozdove piha – V !!

Greva za rob na Z start (sveže pokošen)  in tu malo manj piha, vendar še vedno dol (občasna nulca). Edo je optimističen: “samo da posije sonček, pa bo 🙂 pihnilo gor…”. Vsaj uro modrujeva na startu in raztegujeva trakce, resnega sončka pa ni, piha pa čez naju od zadaj. Kvečejmu vedno več oblakov šiba nad nama iz JZ. Iti kam drugam bi bila samo izguba časa. Čakava.

Potem pa je pihanja od zadaj nekaj manj in greva po padali. Počasi postaviva in – občasno pihne gor. Kaže, da res piha gor in potegnem in stopim v zrak. Visoko preletim drevje na dnu travnika in po široki vijugi pristanem na razkošnem travniku zraven avta.

Edo se pripravi na startu

Edo stopi na tla kakšno minutko kasneje.

Edov komentar leta: To je bilo to za danes. Na naslednjem puklu se si pa gleženj zvil 🙁