Ko sem pri Erzu, nadaljujeva kar v smeri Čemšeniške, kjer je po mladeničevem opisu tudi en start (kasneje vidim, da je bil mišljen start Čemšeniška V Sedlo), ki pa ga ne iščeva preveč, saj gori piha že kar močno in v pomanjkanju goriva nadaljujeva raje proti Trojanam. Na drugi strani iz doline zavijeva gor na oglede na Krajnje brdo, pa tudi tu piha dosti premočno (in od zadaj).
Po vijugah se spustiva dol do križa (Krašnja), ki ga je Erzo nekoč že odletel (midva z Mirkom, ki sva bila takrat zraven, pa ne). Piha sprejemljivo, zato postaviva vsak na svojem koncu zaraščenega travnika.
Odleti Erzo in pristane ob stari trojanski cesti.
Jaz takoj za njim in ob šejkanju v močnem vetru pristanem zraven njega.
Sedaj jaz pospravljam, Erzo pa gor po svoj avtobus…