Erzo ima rezerviran kombi v Lokavcu za Čaven. Oba z Mirkom potrdiva udeležbo in ob zmenjeni uri štartamo, da smo ob dogovorjeni v Lokavcu pri šoli. Tam presedemo v ParaKombi in jo mahnemo proti vzletišču.

Mirko in jaz sva pred tem od Erza dobila še navodila, da naj na štartu nič ne čakava in kar se da hitro v luft, da veter ne obrne kot prejšnji dan ko so nekateri odšli dol z avtom!

Seveda ga Mirko uboga in štarta prvi ter zajadra na levi strani štarta. Sledijo mu Valič, Jošt, Tom, Erzo, Vidmar, Volk, Ščuka in morda še kdo, ki mi ni poznan. Kot zadnja greva še jaz in Marko V.

Štartam proti SV in takoj zavijem desno v upanju da dohitim glavnino pod katero sem na polici prišel prenizko in ves čas jih gledam od spodaj in upam da dobim kak prdec, da se jim višje pridružim (saj četudi bi ga dobil ga verjetno nebi znal izkoristit). Preveč sem upal in samo curil ter dokončno scuril v Vitovljah.

Večina jih pristaja na in pod Lijakom, Mirko je rešil ErzoBus, Ščuka se je pa še kar vozil tam nad Danijelom, še ko sva se z Mirkom pripeljala na pristanek.

 

Dan je še trajal in Planina je vetrovna tako, da smo kmalu na njej. Mi trije z Markotom V. v avtu in zadaj v drugem Tom P.in Volk.

Piha lepo močno. Erzo prvi (zgoraj na Planini nad Planino ?),

Tom drugi, Mirkota vzame kot si vedno želi.

Lepo so jadrali. Ko sva z Markotom pripravljena veter pojenja. Marko, čaka in si premisli. Jaz potegnem kar naprej pa mi kar lepo rata 🙂 Ko se hočem razkomotit v sedež je le ta nekam čudno zategnjen pod perdo in ugotovim da so krivi pripomočki za samo reševanje v žepku za balast katere špona gas. Malo se trudim jadrat pa mi je neudobno tako da grem pristajat.

Na pristanku izvem, da je Marko pri štartu zapel v kandelaber in se je padalo zapletlo tako, da smo potrebovali lojtre, katere si je v vasi izposodil Marko. Dve zvezani lestvi 7-8m, Marko v rokavicah, vešč spopadanja z visoko napetostjo, spretno in hitro reši svojo M6 iz narodnega kandelabra

in dan je bil rešen.