Danes enako sluzasto kot včeraj, občasno že tu in tam kaplja. Že od jutra iščem kje bi kaj bilo, pa je še na Vipavskem deževalo (in seveda burja 10/15). Ko burja tam malo upade, so tudi ceste že bolj suhe, megla pa itak edino tam doli ni skoraj do podna. Pokličem Borisa, ki je za akcijo (če se mu ne bo dalo v mokroti padalo vlačiti, bo za šoferja, pravi…).
Okoli 13h na mitnici. Do Ajdovščine in na levo na Planino.
Najprej iščeva dostop do Planine (=hrib) nad Planino (=vas) in prideva po kolovozu do startnega travnika. Pri avtu se hladen zrak zliva dol po pobočju (pokaže trakec). Po mokroti na vrh hriba, kjer je startal Erzo. Čudovit start. Piha popolnoma z desne, delno poševno dol po hribu. Mokrota, tmurno vreme, napačen veter -> drugič bo bolje 🙂 . Nazaj do avta in na klasičen start Planina.
Tu piha tudi občasno z desne, piha pa tudi gor (vse je zelo nežno). Boris ne bo postavljal v to mokroto, jaz pa seveda bom. Tangice, Boris mi raztegne Rooka.
Ko potegnem prvič imam padalo lepo nad sabo (malo bolj pihne lepo gor), pa se po gosti mokri travi spotikam levo proti kandelabru in se tu dokončno spotaknem 🙂 .
Prvi poskus
V drugo potegnem malo niže in gre padalo krasno gor, tako da grem do roba in speljem. Lepo drži, malo še zajadram levo desno.
Najprej bi šel po grebenu na levo (z vetrom), pa me moti predvsem daljnovod spodaj, ki ga v tej sivini sploh ne vidim dobro – kako in kje poteka. Zato obrnem v desno, proti Vipavi in se z dvigovanjem zapeljem daleč ven, potem pa počasi curim na desno vse do vasi Slap.
Zoranov let
Ko pospravim, je Boris že pri meni in v popoldanskem mraku je za danes konec …