Danes je napovedana huda burja (čez 100km/h) na Primorskem in močan SV čez vso SLO. In tako tudi je. Vendar mi Aladin vseeno pokaže sivino okoli Kranjske Gore in tam je tudi nekaj še neobdelanih startov 🙂 .

Še Borisa pokličem, če je za akcijo – in je. Slak se je včeraj tudi zanimal, vendar ga današnji cilj ne pritegne.

11.30 na Britofu in z LCjem do Kranjske. Parkirava pri Hrovatovem officeu in z rukzakoma po progi Kekec gor. Veter ni močan (sploh glede na ostalo SLO in močno pihanje vse do Jesenic), vendar piha občasno po dolini od Jesenic gor (zelo v redu), občasno pa iz Vršiške smeri (zelo s strani) – skratka malo meša. Borisa najbolj skrbi uradni pristanek na dnu smučišča, ki je med žicami sedežnic, žirafami in stebri žarometov: skrbi ga predvsem, če bo dovolj velik zame, zanj ni problema 🙂 .

Končno prilezeva na vrh na lastnih nogah (čeprav je ratrak nekaj ravnal pobočje blizu najinega pohoda gor, ga nisva poskušala uporabiti). Začneva postavljati. Občasno rahlo pihne od zadaj po pobočju dol.

Boris počaka na primeren trenutek in lepo hrbtno odleti. Malo niže ga lepo zadrži in celo dvigne, tako da celo malo zavrti, potem pa se odpelje čez Kranjsko na glavni uradni pristanek ob glavni cesti desno od policajev.

Potegnem še jaz in ga lepo spravim nadse, potem pa pihne od zadaj, tako da prekinem. Še enkrat, ko je spet mirno in sem v zraku. Tudi sam se odpeljem z lepo višino čez smučišča in pristanem na travniku levo od policajev.

Pospravim in skozi Kranjsko do avta, kjer me že čaka Boris.