Nazaj gor. Mimo Krtinovice naprej do Štjaka. Pri britofu pustiva LCja in na vrh travnika. Sprva rahlo prši, potem poneha.

Štart nama je že znam in odleten. Malo se razgledava. Spet nič ne piha. Mega postavi, jaz se vpnem in ob rahlem dihu gor odlaufam.

Spet je ravno, potem se pobočje malo prelomi – stopnica – me še ne prime – na spodnjem travniku še tri korake, da sem končno v luftu. Najprej gre dol in sprednji greben je zeloooo daleč, potem pa lepše zadrži, da se z bogato višino zapeljem nad spodnjo dolino. Naprej z užitkom ob pobočju proti Mahničem in na pristanek nazaj.

Spet samo naberem in v tangicah v LCja.

Manca je javila, da sta se z Lukom (po najinih informacijah o kapljanju v Vipavi) odločila za Vremščico in da je tam idealno. Torej tudi midva tja.