Na parkingu pred Kovkom naloživa še padala večine naše jate (Mega, JL, Faaca, Slak,…) in jih prepeljeva na start.
Tu je že veliko padalcev, tudi Gvidova jata je večinoma že v meglicah nad startom. Piha kar močno, nad Vipavsko vse pokrito, hladno in depresivno in prav nobenega veselja nimam, da bi startal. Boris to prvi izrazi z besedami in hitro se strinjava, da najbrž ne bova odletela. Ostali naši počasi startujejo in se odfurajo vzdolž grebena. Midva brez opreme kibicirava po štartu.
Ko naredita vmesni pristanek Valiča (sta tukaj službeno), izkoristim situacijo za koordinacijo glede testiranja mojega Rooka. Potem pa ga kar prinesem na start, da ugotovimo, katere štrikce bo treba zamenjati, Aljaž mi na koncu še začasno izenači štrikce zaradi vozlov in še prilagodi komande 🙂 .
Boris se je medtem ogrel (in ker jih je nekaj že scurilo in se je gužva v zraku zmanjšala in se je baza malo zvišala…) in ga letenje spet zamika. Gre v luft. Moj Rook pa je tudi že raztegnjen, tako da grem samo po tangice v LCja in odletim še sam.
Lepo laminarno je. Skoraj po putru se odpeljem do Hublja, potem pa samo še nazaj in dol, saj me pošteno mrazi.
Boris toplanda,
da bi odpeljal LCja dol, pa sta gori že Mega in JL, ki ga odpeljeta, tako, da se Boris vrže še enkrat v zrak.
Še nekaj zaključnega druženja pri Anji in domov…
Pa še ostali:
Za nekatere sploh nismo vedeli, da so tu 🙂