Oblačni pokrov čez SLO, nad 1100 modro nebo… Le na Primorskem sonček do tal (in na Kovku dopoldne burja 9/12). Kar se letenja tiče bo verjetno Lijak. Erzo ni preveč navdušen, Mega je za (malo kasneje), Faaca je ZA.
Ob 11.30 se Vanji naložim pri Slovenijalesu, na Vrhniki čakajoče pobereva Erza (si je premislil, ko je sam videl sonček doli), Mega odstopi.
Ko vozimo po Vipavski burja na Kovku nabija že 12/16. Pod Lijakom nobenega (ker so vsi že gor, v luftu pa še nobenega). Faaca nas potegne kar gor in dol na start. Tu jih že precej čaka in prvi startujejo. Piha kar močno (in sunkovito).
Samo malo mencamo in že postavljamo. Erzo, Faaca in jaz se liftnemo v luft in potem delamo… Onadva najprej do Zmajarske in nekaj čez in potem nazaj. Jaz se najprej vrtim okoli starta in potem na Danijela, nazaj in skoraj do Zmajarske in še enkrat čez Danijela do Škabrijela. Erzo javi, da je s Sabotina scuril v Gorico,
Erzov let
Vanja se trudi nazaj s Sabotina in scuri le malo pod pristankom.
Faacov let
Jaz pripeljem bogato visoko nazaj, še daleč proti avtocesti in nazaj na pristanek, kjer pristajamo v močnem direktnem V po liftu dol.
Zoranov let
Malo problema s prevozom gor po Faacov avto, pa na koncu reši zadevo Larin avto (Lara dolžna Vanji za dolgo sposojena očala 🙂 ). Dosti lepše, kot smo pričakovali.
Na poti nazaj, se za Postojno potopimo pod oblačni pokrov…