Potreba je (po skoraj mesecu abstinence) že zelo huda in ker sem se včeraj prepozno zbrihtal (so Zavrh že odleteli), danes že zgodaj gledam kako in kaj. Erzu danes ne znese, tudi Mega je out, na Primorsko (kamor se odpravlja Nevidni & Co.) pa me ne mika. Sploh, ker bi rad malo tudi odhodil: izberem si Kamniški vrh. Od drevesa še nisem odletel in to bo to.
Vreme je malo boljše kot po napovedi in od peskovnika gor hodim po rahlo mrčastem soncu in občasnih močnejših sunkih vetra. Mimoidoča planinka, ki prihaja z vrha, pove, da je na vrhu že en čakajoči padalec in da občasno močno pihne. Vleče me, da bi šel na vrh, ampak draž novnovega je močnejša in zavijem na start Kamniški vrh – od drevesa.
V travnati strmini simbolična izravnava, idealna za padalo. Hitro se naštimam in počakam le toliko, da vidim v kakšnih ciklih prišumi veter. Potegnem hrbtno Nuptseja in stopim v zrak. Precej razrukano je (že dolgo nisem bil v zraku 🙂 ) in ker dviguje, zajadram v desno in ob pobočju naberem kakšnih 50m. Več pa z mojim 23m2 Nuptsejem ne gre… Ko obrnem v levo, spusti in se odpeljem ven, kjer še nekaj drži. Počasi odpeljem levo ob pobočju preko Ciclja proti Stahovici. Ker sem prenizek za Godič, pristanem pri OŠ pod cerkvijo v Stranjah.
Zoranov let
Med pospravljanjem pokličem Joneta, če bi lahko kaj skombiniral za prevoz. Pa pove, da nima avta, na mopedu nima zame prostora, da pa namerava ravnokar iti na Cicelj in se lahko pridružim, če si bom nekako organiziral prevoz…