Erzo razpošlje zborni SMS za 12.15 na Vrhniki: Slivnica. Še Boris in Mirko prideta in v Erzov enoprostorec 🙂 .
Direkt za Cerknico na vrh (Špele danes ni, je pa Razdrih v backupu za reševanje avta).
Dol med neuničljive rože; ker pa piha JZ (5/8), si vsak najde svoj prostorček na pobočju, kjer jih je manj (vseeno lobiram za kakšno akcijo košnje, glede na to, da je človek od stroke zraven 🙂 ).
Postavimo in v luft: Erzo (ki sprva kar nekam curi, zato še malo počakamo), Boris, jaz in Mirko.
Najprej se matramo v rodeu pod startom in generalno tonemo in se na kakšnem mehurčku simbolično poberemo. Dejansko je močan Z, ki prbija v sunkih. Potem se Delux odloči in odpelje ven, nad letališče, v upanju, da bo tam kakšen lep steber … in scuri na letališče.
Erzu se uspe dvigniti nad start, midva z Mirkom se pripravljava na eksekucijo. Pa naju Delux spodbudi, da naj si ga ne vzameva za zgled 🙂 … Ubogava, vztrajava naprej in proti Z robu grebena le najdeva nekaj več omenjenih mehurčkov in nekaj pridobiva. Ko se spet začne curaža pa mičkeno bolj stran od pobočja nabašem na dviganje, ki me zanešeno proti vrhu Slivnice ekspresno dvigne za 500m na 1400.
Ko sem v senci baze nad sabo (ki je še visoko…), karfijole naokoli se mi zdijo vedno večje in višje (jasno, saj sem jim bliže…), Erzo pod mano pa se mi nekako noče pridružiti v vrtenju in ko neham vrteti, pa me obrnjenega v veter še vedno lifta naravnost gor s +4, prtisnem na gas in se odpeljem naprej iz dviganja (pussy seveda, ostali bi vriskali, saj sem, po mojem, s +4 prebijal inverzijo…). Pridem spet v spodnje nebesne sfere, mehurčke in rodeo. Malo še migam, potem imam zadosti in se odpeljem ven nad ravnico (proti Z gre komaj naprej, nekajkrat vidim celo -5km/h na Naviterju ??). Pa spet nabašem na močno dviganje, ne morem se upreti vrtenju in sem spet 300m više na 1200.
Ne grem se še enkrat to zgodbo in odstopim in se peljem z gasom naprej in počasi dol. Delux, ki vabi na letališče (prihaja Emil, da nas zapelje gor – letet, po avto ali karkoli že…), sporoča, da so sunki na Slivnici že čez 10 in da tudi na tleh občasno kar prbije. Mirko res kmalu pristane tam.
Jaz hočem zriniti do pumpe, pa si v nesmiselni borbi premislim in pristanem pri toplih gredah pri Marofu.
Erzo javi, da curi v Grahovem. Emil kmalu naloži še mene in spet na vrh na start.
Med neuničljivimi rožami (spet lobiram za košnjo 🙂 tudi pri upravniku starta 🙂 ) Emil ugotovi, da mu pri tem vetru (že čez 11) pa res ni treba in gre raje po šihtu domov malo odremat (mogoče potem zvečer…).
Erzo zaključi vrtenje nad streho šole v Grahovem in se odpelje na Bloško polico pristati…
Ko ga poberemo, gremo na Unc, kamor k Megu prihajata Mateja in Štus.