Ko opazim, da je Erzo danes že ob 7.00 poslal zborni mail za Smuk, sem že malo pozen in se komaj še (s ponudbo LCja, da bo prostora za 5 padalcev in šoferko Špelo 🙂 ) uspem priključiti jati.

Pri Rutarju Erzo, Nevidni in Slak v LCja in skozi Žužemberk mimo Dvora do cerkvice, kjer se pridružita Koc in Špela. Sklonjeni mimo policijske zasede proti Semiču in gor na Smuk. Oprema ven.

Tu je že nekaj Hrvatov in nekaj jih še prihaja, ko imam jaz s Špelo kratek tečaj uporabe LCja.

Potem pa hitro postavljati v vročino. Ščuka potegne nepričakovano hitro, Kocu se nekaj zakomplicira, že odleti Erzo, pa Slak in Koc. Jaz sem takoj za njimi, ampak za razliko od njih, ki že vrtijo v višave, začnem na desni curiti. Eden od Hrvatov pobere na levi pod štartom in že sem pod njim. Vedno niže. Že brcam po trsih, zidanicah, hramovih, in tudi večjih bivalnih objektih, ko končno le začnem počasi pridobivati … in se končno rešim. Ekspresno nadoknadim izgubljeno do 1300, se odpeljem nazaj in popravim še na 1400, potem proti Dolenjskim.

Špela odpelje LCja dol v Semič na uradni pristanek in čaka na navodila (ki jih, kljub našemu reglanju po postaji, ne sprejme). Še nekaj Hrvatov je blizu mene (eni bistveno nižji 🙂 ), občasno poskušamo malo nabrati v močnem JV tu gori (z vetrom 40-50 !). Nazadnje poskušam nabrati še nad Ljubnom, pa mi ne rata najbolje in zacurim proti Dolenjskim. Za čez sem prenizek, tako da obrnem in se zapeljem nazaj v veter na pokošene travnike pred naseljem.

 

Kakšnih 150m naprej pristane eden od Hrvatov. Špela je presenetljivo kmalu pri meni (Hrvat je med tem izginil – očitno dobil štop).

Skozi Sotesko do Dvora in čez na levi (orografsko desni) breg Krke do Stavče vasi, kjer pobereva Slaka in Koca.

Koc in Špela nazaj proti domu, midva s Slakom naprej skozi Žužemberk po Erza.

Še kratek postanek za Erzovo ohladitev v (res hladni) Krki in gas proti LJU. Malo pred Rudnikom Nevidni javi, da je pristal na Vrhniki…