Zjutraj grem zopet z Svetlijem in Vesno gor na jutranje šolsko letenje. Boris pa z mano, da mi porihtava sedež. Pridemo prvi in medtem ko onadva postavljata padala, midva obesiva sedež na gugalnico in preverjava nastavitve. Boris jih spremeni kar nekaj in na koncu se počutim v zicu kot v fotelju 🙂 . Medtem se start polni z množico…

Na poti dol odložim Borisa in po Svetlija in Vesno.

Čez dobre pol ure se že dobimo pri hotelu in na start, ki je že zabasan z robo tekmovalcev. Piha J, jZ (čisto z desne in rahlo od zadaj. Poslušamo briefing, kjer določijo za danes Z start. Najprej se odločimo, da počakamo, da tekmovalci odletijo. Ker pa v začetku kar curijo in ne kaže, da bomo kaj kmalu prišli na vrsto, se odločimo za alternativo: Treskavec na Prilepom (čisto novo opremljen start). Pridružita se nam še Rok (Žagar) in Marko(Vovk/Nizozemska).

Dol in v Prilep in med kamnite osamelce S od Prilepa. Pokrajina je kot da smo na drugem koncu sveta (npr.stepska pokrajina J Madagaskarja). Po asfaltni cesti gor proti samostanu Presvete Bogorodice in tik pred njim na prekrasen start med granitnimi balvani (samo pokošen ni…).

Piha lepo gor. Najprej malo poslikamo in občudujemo naravo (kljub 1150 m višine, kot da smo v plavžu), potem Boris začne pripravljati (treba izkoristiti, dokler je OK). Postavim takoj za njim, ostali bodo počakali, da vidijo, kaj bo z nama (samo za dol metati se jim ne ljubi odpirati rukzakov…). Vesni je seveda premočno, Megu ni preveč (= se žrtvuje za šoferja 🙂 in bosta za logistiko…

Potegne Boris in medtem, ko se pripravim do konca, že veselo nabira. Potegnem še jaz, malo potonem levo pod skale in že dobim dviganje … in to vedno hitrejše. Pri 1800 skozi rahlo inverzijo (kar omeni Boris), pri 2000 pa je dviganje že divje tudi do +6. Ko Boris vidi, kako mi gre gor, pride še on nad mene in je že na 3000. Meni pri tem dvakrat pošteno strese padalo (kar naenkrat je padalo čisto mehko in trepetajoče) in pri 2500 pobegnem iz dviganja (kar me stane poštenega rodea pri izhodu iz stebra – napaka !!…). Takoj zatem zacurim ko kanta in sem v nekaj minutah celo pod startom. Medtem se pripravijo tudi ostali: odleti Marko, pa Rok, Svetli in nazadnje še Manca. Jaz se medtem borim v višini starta in pod njim, potem pa le dobim spet pravo dviganje. Rok nabere in se odpelje proti Prilepu, Svetli vrti bolj zadaj nad samostanom. Pri 2400, se odpeljem nad ravnico (da pridem vsaj do ceste Prilep-Kruševo). Ko že iščem pristanek pri letališču, najdem majhno dviganje in opazim, da letiva skupaj s Svetlim. Najprej počasi, potem vedno lepše spet do 2000. In potem final glide skoraj do Krivogaštanov.

Manca je kmalu pristala pod startom, Boris odletel J v smeri Bitole. Vesna in Manca v reševanje Marka nekje pri Ribnikih (?!), Mega najprej čaka Deluxa (ki le občasno vključi postajo…) v Prilepu, potem gre po Roka na letališče.

Vesna pripelje prva do naju s Svetlim, malo kasneje še Mega. Ker ne vemo, kje je Boris in koliko časa bo še letel, se odpeljemo domov. Ravno, ko pridemo v hišo, javi tudi Boris, da je pristal v Krivogaštanih.

Lepo letenje in sploh super alternativa gužvi okoli Mećkin kamena…