Danes že rutina. Zjutraj gor z Vesno in Svetlim. Vesna odleti v lepem vetru, Svetli že komaj ujame nekaj vetra gor. Zato pa zunaj že drži in Svetli pristane na uradnem šele po 50 min. Na pristanku ob 10h že v plavžu.

Ob 11.45 pri hotelu. Tekmovalci se že pripravljajo na današnjo krajšo tekmo (zadnji dan tekmovanja, popoldne napovedane vročinske nevihte). Najprej hočemo pred njimi, pa zabašejo start in nebo, tako da čakamo, da se start ščisti. Zadaj se že zapira in baze se napihujejo.

Prvi je v luftu Boris, pa Svetli in jaz. Nekaj za mano še Mega.

Najprej vrtim s Svetlijem in kmalu padem iz stebra (nočem preveč nazaj nad start), potem grem ven na odprto scurim in šele malo nad tlemi poberem. Ko začne vedno močneje dvigovati proti temnim oblakom se odpeljem naprej (eni že pristajajo z ušesi, drugi vrtijo v črnino za nami…) nad ravnico, malo še naberem, pa mi sploh ni všeč in se odpeljem na 2.uradni pristanek ob glavni cesti.

Boris je še nekaj časa vztrajal in pristal pri Krivogaštanih,

Mega čez 15 min pristane pri meni.

Manca sploh noče v zrak. Vesna pride po naju z Megom in gremo še na letališče rešit Svetlija… Boris pa se reši sam…