Po nekaj dneh dežja (in še več mojega neletenja 🙂 ) je danes bolje (sicer kar močan SV).

Erzo že (pre)zgodaj razpošlje vabilo na sončne Medice, kar pa mi ne znese. Na koncu se odločim za Zavrh ali Grmado in ker ni pravih interesentov, dokaj pozno odidem na teren.

Ker bo Mega še kasneje sproščen, grem proti Logatcu na “ogled” projektov. Sicer idealno usmerjen veter mi je, s svojimi +10m/s sunki na ogledani lokaciji, premočan, tako, da se po “sončenju” umaknem.

Z Megom se dogovoriva za Zavrh, Ukiju se ne da, Borisu se tudi več ne da (bo šel raje na sprehod na Ulovko), pridruži pa se še Iskra, ki nas s Šodra zapelje gor. Parkiramo zraven Mančinega (!) in  Redstarovega avta (+Emil).

Ko prihajamo na start, Redstar in Emil kruzata pred startom. Piha ne premočno. Takoj postavimo in v luft: jaz, Mega in Iskra.

Na dinamiki lepo drži in vzdržujemo višino nad grebenom. Čez nekaj časa se odpeljem do Javorča, nazaj do Trebelnika in potem na Vrhniko. Redstar in Emil pristaneta na Hribih,

jaz malo naprej pod istim gričem ob glavni cesti.

 

Iskra pristane v Janezovi vasi, Mega na fuzbal placu.

Takoj dobim štop do Šodra, tu pa Iskra prevzame Emilov Qashqai in reši logistiko.

Današnje letenje kot po putru za pomiritev živcev in sprostitev (bolje kot 10 apaurinov)…

 

Erzo je bil, kot rečeno na Medicah,

Erzov komentar leta: Včasih ko po Istri ne kruza Rabič al Juvan al pa Karlo in Tibor pridem pa jaz, Nevidni in prvič Poje!

Boris pa na sprehodu: