Erzo po dolgi indijski odsotnosti nazaj – in nas že navsezgodaj organizira: Goljak.

In smo ob 10.30 na Vrhniki: Erzo, Uki, Mire in jaz. In smo ob 11.30 v Ilirski. Marko in Gorazd sta naročila kombi ob 12h, zato se najprej spravimo na Gregorja na njegovem delovnem mestu in ga prepričamo, da gre zraven. Ob 12+x pride kombi in gor.

Pešaka na vrh, kjer piha nadstandardno (4-6/10,5). Kljub vsemu postavimo kar hitro in ob trenutnih umiritvah odletimo: Erzo, Marko, Gorazd, Gregor, jaz, Mire in Uki zadnji (da popazi na moje štrikce 🙂 ).

Komaj lezem(o) naprej do roba (bolj ali manj visoko), potem se plazim desno nad polico in občasno kaj naberem, skoraj stojim na mestu (tudi gas kar pritisnem…). Ko sem dovolj daleč, da so uradni travniki spodaj lepo dosegljivi, si upam tudi kaj zavrteti. In najdem lep steber, ki me odpelje nad polico nekaj čez 1200 (se mi pridružita tudi Gregor in Erzo…), potem pa padem ven (ali pa se konča) in se spet komaj plazim naprej in samo še dol. Nekajkrat še nekaj poskušam, ampak ko se že plazim po spodnjih drevesih, se samo še odpeljem nazaj do trgovine v Zabičah.

Mire se mi pridruži nekaj minut kasneje.

Pokličem Igorja (kombi Ilirska), ki naju spravi do šole, kjer je že Uki (ki pa je scuril pod Kozlekom).

Marko, Gregor in Gorazd pristajajo pred šolo, Erza pa (brez postaje) nikjer. Malo čakamo, potem se odpeljemo proti Šembijam in do Knežaka, kamor smo “videli” Erza leteti. Ko se tam ustavimo in pomirimo s pivom in radlerjem, pokliče Erzo, da je pristal pod Srednjim vrhom 🙂 .

Nazaj po njega in proti domu…