Danes napovedane podobne razmere kot včeraj (no malo bolj inverzno in na Primorskem zjutraj precej bolj megleno in mrčasto… ampak pustimo to…) in že zgodaj dam pobudo: 10.30 Vrhnika.
Na Železniški Faaca in Igor, ki odpeljeta naprej in na Uncu pobereta še … ne Mega, ampak Mireta 🙂 , jaz pa počakam Čeparja in Erza, da se s polurno zamudo odpeljemo za njimi – kar od zadaj gor, da trojko ujamemo na parkingu na Kovku (njih pripelje od Anje na vrh Samo).
Na start in takoj začnemo postavljati. Sonček sije skozi meglice, do tal se ravno še vidi (smo ravno sredi inverzije…).
V luft Tilen, Erzo, Igor, jaz, Mire in Faaca. In proti Predmeji (eni bolj daleč noter, drugi manj…), tu celo navrtim do baze … in nazaj do starta. V zraku je precej razrukano in neenakomerno (neprimerljivo s včerajšnjim dnem). Drugo rundo grem samo malo mimo Hublja in nazaj in še okoli Podrte malo kolovratim, ko pa se Habibi požene čez proti Nanosu, grem takoj za njim. Tudi Mirko gre zraven. Najprej spet dobro drži (kot včeraj), potem vsi zgubljamo, vendar pridem na Plaz višji, kot včeraj. Kar nadaljujem in priklopim na pobočju pred Gradiško turo, spet v močnem čelnem vetru. In naprej pred robom do Hieronima, kjer obrnem. Mire je le malo za mano. Na Tabli srečam Erza in malo za njim še Habibija, ki je pri Vrhpolju spet obrnil na Nanos (in naprej…). Najprej hočem kar k Anji, pa tako lepo drži, da se s 50+ odpeljem kar proti Kovku … ki ga žal ne priklopim … in pristanem pri Anji.
Faaca je že pristal pod Zemonom,
Mire pri piceriji v Vipavi, Erzo pa nekaj kasneje pri Anji (tudi po neuspelem priklopu Kovka in rešitvi avta…),
malo za Igorjem.
Habibi (ki je prvotno obljubljal toplandanje in skrb za avto) pa je kar odpeljal mimo Nanosa proti Postojni.
Z Erzom naju na koncu reši Cimerman, ki naju zapelje po avto…
Kljub slabšim razmeram kot včeraj, sem bistveno bolj zadovoljen, saj nisem predčasno nesmiselno odstopil 🙂 .