Čeprav je danes na Gorenjskem manj vetra (drugje kar močan SV, burja na Kovku tudi do 100 km/h), Erzo predlaga projekte na Dolenjskem (najprej omenja Sotlo). Še Edo se nama pridruži in že rinemo v sluzasto oblačnost proti NM.

Ko je jasno, da so malo višji hribi že v bazi (odpade raziskovanje Gorjancev…), začnemo mrzlično iskati karkoli v okolici Mirne peči (no, ideje stresa Erzo, midva z Edom bolj kimava 🙂 ).

Najprej neuspešen obisk cerkvice, potem med vinogradi Golobinjeka Erzo zagleda nekaj (po njegovem) uporabnega. Ker je že v hudi krizi (da nismo še nič naredili), kar z robo olaufa tja, jaz tudi (z robo) za njim, Edo  pa le na oglede. Erzo postavi, medtem, ko jaz pohajam naokoli in se odločim, da je to zame neužitno.

Ker piha ustrezno močno, Erzo izkoristi pravi trenutek in nepričakovano elegantno spelje čez pastirja, rob in šavje. In ga lepo vzame in odjadra, medtem, ko se midva z Edom samo spokava v avto in po njega dol, kjer pristane.

Komentar leta: Na vrhu cerkev, položno, malo nižje se najde linija za odletet, a jo zapira telefonska žica. Ko bo vsega zmanjkalo bomo počeli prav to: vsaj za odletet začasno snemali te osovražene žice. Ko že odhajamo opazimo prost travnik, ki je že kar nizko v hribu. Vseeno je neugledno, nikakršno, kakor pač taki štarti, ki za večino to niso izgledajo. Kratka polička, na katero ne morem sam s stegnjenim padalom, pravega vetra ni videti (do 2m/s) je pa iz veter s strani. Moram (!) vsaj in zgolj probat dvignit, ko me poprime in nese dlje kot bi si upal misliti! Zunaj me drži kar močan veter, letim bočno, nazadnje le 3 m nad terenom da s spustim še v vrtačo pri Goriški vasi. Zmagovalna kombinacija tangice in M4. Zoran tud proba ne.

Sedaj lahko bolj normalno razmišljamo. V okolici je najbližji Vinji vrh in malo stran pri Šmarjeških toplicah odletena lokacija Kroglo (na OLCju odletel Poje, vendar je Erzo prepričan, da je bil tam še dosti prej tudi Jerry. Jerry se (po tel.posvetu) ne spomni dobro kje in kako, tako da se lahko zanesemo le nase (in na elektroniko 🙂 ).

Kmalu smo na lokaciji, kjer je startal Poje. In ta je v tem vetru neužitna tudi za Erza (še najdlje si jo ogledujem jaz 🙂 ). Še malo pogledamo naokoli in najdemo krasen prostorček za start prav blizu, le piha žal z leve od zadaj. Kljub temu (“saj ni tako močno”) z Erzom postaviva.

Prvi odlaufa in spelje Erzo, za njim postavim in odlafam z vetrom od zadaj še jaz. Erzo uspe na levo in čez vinograde do doline.

Mene pa veter tako ustavlja, da Rooka obrnem in pristanem v kotanji ob vznožju hriba.

Ko pospravim, moram še gor iz kotanje do hiš, kjer čaka Edo z Erzovim avtom. Potem pa še po Erza (in na orehovček)…

Komentar leta: In potem gre cirkus naprej, tokrat se domislimo že odletenega Kogla, prvič odletenega (?) po legendarnem Jerneju Zdešarju, ki pa ni pustil sledi na OLC, niti se ne spomni ali je odletel, ko ga v življenski stiski, ki nam stiska vrat, o tem, v nujnem telefonskem klicu povprašamo. Tako je to v padalskem penzjonu. Nam je pa trek pustil na olc Poje, na čigar štart pri anteni pridemo s pomočjo navigacijskih naprav. Lep štart z dvema napakama: ne piha gor, raje rahlo s strani in telefosko žico, ki jo lahko preletiš le če dobiš padalo nad sabo takoj, kar pomeni da mora pihati vsaj 3m/s direkt gor. Ko že odhajamo, ustavim vozilo 50 m naprej in potem odkrijem tole: prelep štart, kot bi ga kdo izdelal v naš namen, miniaturni Gozd. Piha do 1,5 m/s s strani, a ni problem, če počakaš da je morebitna nula. Dva sta v žepu in dan je izpolnjen. (Jerry se že spomniš?)