Včerajšnje sneženje se danes nadaljuje. Vendar je praznikov konec in danes je delovni dan 🙂 . Zato že kmalu iščem, kje bi se dalo odleteti.
Najbolj me mika nekam ob morje (kjer ni snega), pa tam pošteno dežuje. Pa pokliče Erzo, ki mu je edini cilj ne prekiniti serije in ga ne mika kam daleč (Gorenjska proti Bledu kaže celo nekaj sončka). Predlaga Sv.Ano, pa si potem premisli (piha malo V, raje na Hribi 🙂 … ). Sam pa se odločim, da grem vseeno pogledati pod Ano.
In ko sem v snegu na letališču, celo rahlo vleče od Z. Obvestim Erza in se zabubim v avto. Končno pride in se preloži v LCja in gor do parkinga, potem pa zaorjeva v celec. LC lepo rine skozi sneg, vendar ustaviva malo pod vrhom, saj nočem izzivati zadnje strmine (čeprav nama gre do sem brez težav). Erzo sproti dokumentira dogajanje.
Na vrhu rahlo sneži in piha (zelo šibek) … V !? Malo cincava, pote začneva postavljati: Erzo na V, jaz na Z 🙂 .
Prvi pograblja po snegu Erzo (in ga tudi dvigne ne). Potem jaz zalaufam na Z stran, pa gre komaj gor in se sploh noče formirati… potem zagazim v snežno jamo in samo zaružim.
Ko pridem spet na vrh, Erzo ravno v drugo potegne in mahedravo odpelje padalo za V pobočje, vendar srečno spelje (česar pa jaz ne vidim in celo vpijem, če je mogoče kje za robom…).
Erzov let
Potem še dvakrat potegnem in prej ali slej obtičim v snegu. Ogledujem si že V start (kjer pa ne piha nič več). Potegnem še enkrat in laufam, laufam in čutim, da le prime in potem uspem nekako speljati. Zavijugam desno nad Podpeč, čez most in nazaj na letališče.
Zoranov let
Ko pospravljam, si je Erzo že organiziral Jerryja, da ga (na poti na cerkveno zvonenje na Ančko) dostavi do LCja.