Danes pa kar sneženo. Vendar Erzo ne sme prekiniti serije. In me pokliče okoli poldneva, kako in kaj. Ker nikjer ni videti kaj boljšega, predlaga Skirco (na Goriškem, kjer je po mojem vedenju edino brez padavin, piha 10/14 SV na Kovku).
Okoli 15h na Vrhniki in naprej z Erzom. Parkirava v plundri spodaj in počasi v rahlem snegu – po snegu gor prav na vrh. Piha nič.
Postavi Erzo in potegne in lepo odleti z XC2 (prvič naprej 🙂 s tem padalom) in se doli ustavi šele pri avtu (slikce tukaj).
Erzov let
Moj ubogi Rook je (od včeraj in predvčeraj) moker kot vileda. Potegnem in ga komaj dvignem s tal. V drugo zalaufam z vso močjo in ga pooočaaasi potegne gor in počaaaaaasi zatakne za smreko na desni. Še dvakrat poskušam, pa tudi gor ne gre več kot do pol.
Otresem sneg in počasi dol na spodnjo glavo. Tu piha rahlo z desne-V. Postavim in v dveh poskusih komaj malo dvignem. Vmes opazim, da sta dve celici strgani (očitno od smreke prej…). Padalo je prepojeno in ga samo še vlečem po snegu (kakšno razgrinjanje 🙂 ) Spomim se U-Turna v njegovih zaključnih dnevih ob dežju…
Še zadnjič potegnem (zalaufam prav od padala naprej). Leno gre gor in ga vlečem in obremenjujem in nekako pride nad mene in po hribu dol in speljem … in se zapeljem v smeri avta.
Zoranov let
Erzo mi pride pomagat pospravit 🙂 .
Potem pa odpeljem Rookca Sandiju, ki ne more razumeti, zakaj letamo po dežju in snegu in megli, ko se vendar vsak dan da kje odleteti v skoraj idealnih pogojih. Kot npr.danes, ko je on startal na Krvavcu in pristal na Ambrotu. Ampak se je treba malo potruditi (tako kot on 🙂 ), ne pa se samo voziti na vrh starta – “salonski dečki” ….