Hajknflaj na Sabotin. Gor se odpravimo z mamo in Ano, po severni strani, ki se začne najprej na kolesarski poti, nato pa zavije levo v hrib. Skoraj na vrhu je videti še nekaj ostankov od vojne – žičnica, rovi…
Skozi rov nadaljujemo do (skozi) vrha in pridemo ven pri kasarni. Jaz se malo iščem, kje bi lahko štartal. Vse mi zgleda preveč položno. Nato me ogovori neznana oseba in me sprašuje, če bom odletel. Pritrdim, oseba odide in se vrne nazaj z nahrbtnikom 🙂 Sandi Kristič je tudi prišel letet, da mi je blo za prvič kar v uteho. Odrinem v konkretnem JV (ko obrnem v veter me ustavi na mestu).
Odrine še Kristič z M6 in skupaj jadrava levo desno po grebenu, nato se on odpelje proti brdom, jaz pa za njim, nižji. Ko ga ne vidim več in se pobiram na zadnjem kuclju, kjer imam še dolet do pristanka v Podsabotinu, me zamikajo Brda in se s popravljeno višino odpravim tja, pa me močno požira in zaustavlja (od kod zdaj Z??), do Podsabotina ne morem več, tako da zelo kaskadersko pristanem na cesti, malo pred štromom, pa še v klanec navzdol…
