Preden si lahko zjutraj pogledam vremensko situacijo, Erzo že organizira jato za Kamšak. Ko me ob 9.30 poberejo pri Hoferju Fužine, se izkaže, da smo v avtu od jate le Erzo, Domen in jaz, pridružena člana pa Franci (Reven) in Boštjan (Jereb), ki nas tudi pelje.  Glavnina jate (Manca, Uki, Štus in Luka, brez bolanega Mega) pa gre na Buzet /kar bi bilo lahko posebej opisano/…

V avtu se tudi izkaže, da gremo na Konjiško goro (ker je Kamšak za napovedano inverzijo slabša izbira –  pa še dirkači Vidic, Marli in Jošt gredo tja 🙂 ). Ko pridemo v Frankolovo, se pokaže, da bo tu v resnici celo tekma. Prednost tega je, da takoj dobimo prevoz s kombijem za gor.

Malo taktiziramo kdaj v zrak (pred tekmovalci, ali za njimi). Na koncu Reven, Boštjan in Erzo potegnejo tik pred uradnim startom tekme, midva z Domnom pa počakava, da startajo tekmovalci. Domen viteško pomaga raztegovati padala tekmovalcem (in za njimi še meni).

Ko ob 13h potegnem, me liftne v zrak in potem se levo od starta spopadam z opoldansko spomladansko termiko in generalnim vzhodnikom (na katerega so opozarjali že na brifingu). Kljub večkratnemu pobiranju (tudi do 1600), se mi je zaradi (skoraj) novega terena težko odločiti za odhod nekam (ko bi le imel predstavo, kako blizu je Kamšak in…). Po slabi uri se odpeljem z vetrom proti Z na pristanek, pa v kotlini tik nad pristankom dobim lepo dviganje za 300, ki ga še vedno ne izkoristim za odpeljati se stran…. Pa še Franci s pristanka sporoča, da so ostali že pristali v smeri Velenja in da bi šli še na Kamšak.

Takoj pristanem

in Franci (ki že dolgo čaka tu spodaj) mi pomaga zložiti. V Dobrni pobereva Domna,

ob glavni cesti za Velenje pa še  Boštjana

in Erza