Prej so bile ideje, da bi šli še na Malič, sedaj pa samo še zavijemo proti LJU. Kljub temu malo provociram z novimi starti. Uki se na videz brani (“saj smo pa ja dosti leteli za tak dan”), ampak možakar je mehkega srca in pri Blagovici odvije z AC – eden od tukajšnjih najbližjih startov (ki ga še nim(am)va) je Krajno brdo.
Navigacija nas napačno pripelje do kolovoza nekaj pod startom. Ko izstopimo že rahlo kaplja in od tod topografska situacija tudi ni preveč spodbudna. Midva z Jeanom (kot edina resna interesenta) kar nekaj cincava in Uki naju mora zbrcati, da le gremo malo gor na oglede. Potem naju še malo draži in že greva nazaj v avto po robo in gor, dokler se pobočja ne uležejo v travnato-poljske terase.
V rahlem kapljanju mi Uki raztegne Rooka. Jean gre zaradi varnosti še malo više (drevesna meja pod spodnjim travnikom…).
V prvo s premalo energije zatacam čez gnojno njivo, v drugo pa gnoj kar odfrli naokoli ko potegnem in speljem na položnem travniku.
Bogato čez drevesno mejo in potem levo, levo, čez priključek AC do velikega neelektrificiranega travnika.
Jean pristane minutko za mano.
Vesela kot radio – 2x novnov.