Za danes že sredi dneva napovedano poslabšanje, ki se bo raztegnilo še na jutri. Zato smo že včeraj rekli, da je danes treba čim prej še nekam, da rešimo dan.
Erzo je ziheraš (za reševanje svoje serije) in že sredi noči pošlje klic za zbor ob 7h pod Sv.Ano.
Erzov let
To seveda vsi ostali gladko prespimo in se ob 9h dobimo na Železniški (okrnjena včerajšnja jata): Manca, Uki, Aleš, jaz … in z Manco do Mega na Kalcah. Prebašemo se k njemu in na Kovk. Še je lepo, piha pa skoraj malo premalo.
Takoj se naštimamo in v luft Aleš in jaz in kmalu še Uki, medtem ko Aleš že zacuri.
Alešev prvi
Z matranjem se poberem na Podrti, medtem ko Uki z lahkoto in greva proti Predmeji. Mega gre dol pobrat Aleša za popravca. Na poti nazaj je v luftu tudi že Manca. Uki toplanda,
Ukijev let
Manca pa se odpelje daleč zunaj sem in tja in gre kao dol (se ji sploh ne da…). Tudi meni se ne da še enkrat v Predmejo in se zapeljem ven na ravnico proti Vipavi. Pa kar drži in celo občasno dvigne (piha od zadaj – SZ !?). Naenkrat vidim, da Manca in nižav zvrti v jurja in se odpelje proti Nanosu. Zapeljem ostro proti Plazu, kjer se srečava, pa samo zavjugam in se splaknem dol. Potem pa glide dokler gre – do standardnega pristanka pred streliščem.
Zoranov let
Poštopam meniha z Vipavskega križa (ve za našega padalca Jožefa 🙂 ), ki me odpelje do picerije, kjer z Manco počakava še ostale: Mega je baje scuril proti Ajdovšni, Aleš drugič do Anje,
Alešev drugi ( do Anje 🙂 )
Uki pa, kot edini nad nivojem grebena, pripelje avto v dolino…