Erzov komentar leta: Ker zjutraj ne obiščem Hribov, sem potem v paniki za serijo. Po terenu na Golem in južnici doma, sem zmeraj bolj nemiren, poženem pogovore o cilju današnjega letenja, že smo zmenjeni za Strmco, pa Slivnico, ko le pogledam radarsko, ki pokaže nevihto v Pivki. Jasno mi je, da moram na Ano, kjer bo še zneslo.

Ko se že peljem in prepričujem Zorana, da je bosa tale, da gre iz Dobrove na Strmco, prav po Ukijevo zapeljem pomotoma na avtocesto in moram obrnit na Brezovco. Spodaj me počaka Milan brez katerega ne mine več nobeno moje letenje in vožnja na hrib! Že v avtu prej razmišljam, da je danes ta dan, ko si vzamem tale rekordek od Čeparja, ki mi je zadnjič prav nesramno spizdil rekord Zavrha.

Piha popolnoma z desne, izza cerkve, da tu kaj takega še nisem videl. imam pa še sonce, ki takoj ko štartam zgine, od juga črnina, za Krimom prvi dež. Močno ali pa nič. In potem povrtavam – premalo, rekord ostaja Habibijev.

In če bi serijo rešil zjutraj, tega zihr ne bi odletu…