Klubsko druženje Poleta Nova Gorica me zvabi na Lijak, dobim pa tudi potencialnega kupca za Kibota, na katerem ugotavljam da sem prelahek (točno na spodnji meji) in še vedno počasen v vetru. Dogovorim se še za potencialno prodajo svojega odprtega reversibilnega sedeža Woody Valley Wani. (Kupi kdo?)

Gregor bi rad sprobal Jupija predno ga kupi, zato vzamem s sabo projektno robo – Backa Iona.

Naložimo se v Herijev kombi in gor na štart, kjer je že gužva. Na štartu je bolj nežno, Gregor potegne in je že nad štartom. Jaz takoj za njim, a z Ionom… ne nad štartom 🙂

Lepo si slediva en drugemu, do Kovka sem jaz v vodstvu in višji. Nato se pa Gregor s Kibotom kar naenkrat pobere v višave in piči dalje v Nanos da ga niti na gasu ne morem več ujeti. Pri anteni si še zadnjič pomahava, on takrat odpelje do Anje v zaključek, jaz pa sprobam, če mi z backom uspe poklopiti Kovk. Brez težav, se odpeljem proti Predmeji in nato kar čez ravnino brez večjega izgubljanja proti Čavnu. Nad plazom še nekaj pobiram, nato pa proti krogom samo še močno izgubljam in gledam sulice zelo nizko. Močno dvomim, da so pobrali, zato obrnem in še eno rundo na Nanos. Drugo rundo pri anteni težko pridem več kot 50m nad vrh. Želja je, da se odpeljem proti Postojni (in še naprej?) A ne gre več, zato se odločim štrikati, mogoče bo pa 100tka. In je, brez večjih težav, po 16. uri bi tudi straniščna školjka lahko letela.

Tretjo rundo sem bil že tako naveličan na avtopilotu, da sem se kar odpeljal v pristanek z ušesi, čeprav mi je bilo potem žal, da nisem šel vsaj tretjo rundo proti Postojni, do kjer bi pač zneslo. Kilometrov ne bi bilo več, zadovoljstva pa…

Gregor je pa s Kibotom kljub predčasnem zaključku opravil svoj najdaljši polet in prvega kurirčka. Ampak še vedno ni odločen, in bi ga rad še enkrat sprobal … ??!!!

Za Wanija se Andrej tudi ni odločil, čeprav mu je v redu.

Ne razumem 🙂

 

Vizualizacija: