Danes je čuden dan (slabši, kot napovedano, slaba sondaža, malo vetra,…). Jean ima popoldne na Kovku množično tandemiranje, Gorenjska nikakva, malo razmišljam celo o Goljaku. Vendar sva na koncu sama z Megom, dokaj pozno in Kovk bo verjetno res najboljša izbira.

Mega snamem na cestninski v Logatcu in od zadaj na Kovk. Piha idealno, nekaj jih je že visoko v luftu. Takoj postaviva, medtem pa že prihajajo novi (predvsem tujci, tandemisti pridejo še kasneje 🙂 ).

Potegnem prvi in me lepo odlifta in takoj pobiram. Mega je hitro za mano in se drži bolj zunaj (kjer tudi lepo drži). Grem čisto do Predmeje, Mega poskuša še malo naprej. Nazaj grede so tandemisti že v luftu (srečava se z Jeanom). Naberem skoraj do 1600 in se odpeljem čez dolino. Greben Kovka je res miren (za roke v žepu 🙂 ), zato pa je Nanos bolj razrukan. Vso lepo višino do Antene zgubim in nazaj. Mega toplanda in LC je rešen. Čeprav sem nizek, pri tabli začnem nabirati (zelo zanešeno in močno z J) in ko se zapeljem čez na Kovk, čez dolino kar drži, potem pa gre samo gor čez greben. Še enkrat do Predmeje in nazaj. Ker je avto rešen, javim Megu, da grem, dokler bo šlo, proti Podnanosu. Pa spet lepo priklopim Tablo in se kar peljem naprej (škoda, da pri Tabli nisem nabiral, ker se je še dalo). Pri Lovski sem že pod grebenom, pod Hieronimom že nizek in zapeljem se čez dolino in dol, dokler ne pristanem v Lozicah.

Še vizualizacija

Naštrikal skoraj 77 km in to je eden mojih daljših letov.

Vesel ko radio 🙂 . In na koncu se na OLC izkaže, da sem naštrikal danes celo največ 🙂 .

---

Jeanov del na Kovku:

Damjan je zrihtal 9 tandemov za odpeljat in tudi 9 pilotov. Dobili smo se ob 16h pri Anji, na štartu ob 17h z dvemi kombiji, skupaj s Poletovimi tečajniki. Tam spoznam še dva iz mojih koncev – Andraža in Tanjo. Z Andražem sva se pred mnogimi leti ukvarjala z modelarstvom. Tanja je pa začela z JP že leta 2003 vendar potem pustila in se sedaj ponovno vrnila k temu športu.

Na štartu Damjan vsem skupaj razloži postopek vzleta, poleta in pristanka.

Sledi postopek izbire potnikov/pilotov. Jaz raje vzamem koga z malo večjo kilažo, malo zato ker še nisem peljal nobenega nad 80kg in me je zanimalo kako je pri vzletu pri 110kg težkem balastu 🙂 Ter kako hitro se leti. Za potnika sem dobil oskrbnika koč na Čavnu in pod Golaki – Zdravka Bratina. Možakarja je dovolj skupaj, da je bolj on vlekel padalo naprej in če bi bilo potrebno štart prekiniti, bi moral on sodelovati pri tem – jaz ga sam ne bi mogel ustavit 🙂 Vseeno sva imela zelo lep štart, pogoji so bili pa tudi idealni.

Odjadrala sva, dokler se ni potnik naveličal (2x do Otlice), nato smo se pa po pristanku še vsi skupinsko fotografirali.