160709 Vrše zg. – Cerkno

Z Luftmandlci se dogovorim za Vrše, ostala jata – Buzet, Smuk…

Dobimo se ob 10h pri Eti, v Logatcu me sname Pavlič z ženo. V Cerknem pa Aljoša – Šolja – Ferčak, Borut Lapajne in Miha Mlakar. Na Poreznu je že Rok Obid (Warlaw) z družino. Anekdota: Rok je bil prva informacijska točka v začetku mojega jadralnega padalstva. 😀 Spraševal sem ga, kje je delal tečaj oz. koga priporoča in me je usmeril k Prevcu.

Šolja je zrihtal kombi, zbašemo se not, na sovoznikov sedež še hčerkica od voznika. Prvi zaplet se pojavi že na Davči, kjer si nekdo popravlja del ceste, ki pelje do hiše. Z bagerjem gladi nametano kamenje (??) spredaj pa še kamion, da ne moremo mimo. Šolja ga gre prositi, če lahko za trenutek umakne vozila 🙂 Delavec nas pa usmeri okrog, v 45° travnat klanec, ki je kao namenjen za obvoz okrog njega ??? Šofer vseeno poskusi, neuspešno. Delavec se nas pa usmili in umakne vozila. Že gremo naprej in valovimo po kanalih. Vsake toliko gremo ven iz kombija in pešačimo 🙂

Na štartu vetra nič ali rahlo na gor in rahlo iz leve. Najprej potegne Mlakar – neuspešno. Pridruži se nam še Warlaw, nato pa poštarta Šolja, za njim ponovno Mlakar. Šolja precej izgublja, bori se, a je vedno nižje, vozi se proti Kojci. Odpišem ga, da je samo še za pristanek. Tom je tudi neučakan in poštarta. Borut gre na drugo stran, midva z Rokom pa za njim. Vsi samo nekaj praskamo okrog vrha Porezna, Borut in Warlaw se odpeljeta proti Zakrižu in jih ne vidim več. Pavlič nad Gorjami, z Mlakarjem še vedno peglava vrh Porezna. Jaz se te nule naveličam in se odpeljem proti Pavliču, ki je na moji višini. On še kar pobira, potem pa zagledam odpisanega Šoljo, ki se zapelje okrog Kojce (nizko). Jaz, z boljšo višino za njim, Pavliča na tem mestu izgubim. Kojca, kot vedno, radodarna in me spusti čez Baško grapo, visoko, v bazi, na Kobiljo glavo in dalje. Nebo je pa vedno bolj pokrito s stratokumulusi, dokler ni dokončno ugasnjen vsak sončni žarek daleč naokrog, in celo Posočje je na tleh…

Jaz v Čiginju...

Jaz v Čiginju…

Mlakar v Kobaridu...

Mlakar v Kobaridu…

Borut v Kneži...

Borut v Kneži…

Šolja v Tolminu...

Šolja v Tolminu…

Pavlič v Čadrgu, ojoj ...

Pavlič v Čadrgu, ojoj …

In Warlaw v Cerknem.

In Warlaw v Cerknem.

 

V Čiginju pospravljam v neznosni sopari, vode nimam več, ogovarja me starejši možakar (80-90), ki ga v Tminskem narečju komaj razumem. Slišim se z Mlakarjem, ki pravi da imamo prevoz iz Tmina, zato se postavim na cesto, dvignem palec in prvi avto, ki se pripelje mimo je … ZORAN GABOROVIČ ! Če bi se dogovorili, nam tak nemogoč tajming ne bi uspel. Z Alenko sta se odpravila v Gabrje h Konradu. Seveda mi ustavi in pri Konradu se okrepčamo. Pride nas pozdravit še Pavlič z ženo, nato pa sledi klic, da so Luftmandlci že pri baru. Da me ne pozabijo, se poslovim od družbe Gaborovič/Krašek in grem do bara. Aljoša nam zrihta še hrano (ki enemu organizatorju ostaja od tekme), tako da se še dodatno okrepčam, malo še klepetamo in pripelje se Warlaw z Mlakarjevim kombijem.

Dan je zaključen, ostajam v Cerknem, jutri je pa nov dan… 🙂

Slik pa ni bilo 🙁

Je pa od vseh naključij v tem dnevu oz tednu domišljija dovolj delala, da slike niso potrebne 🙂

Leave a Reply