Za danes je napovedan »sodni dan« (orkanski veter, toča, nevihte,…) in zato zjutraj hitro poiščem še kakšno nizko krtino v bližini.
To travnato poseko nad gradom Goričane sem si že ogledoval od spodaj in zato ob prihodu kar vzamem projektno robo in po strmem potacanem travniku gor. In čisto na vrhu čredica krav, ki poležava na mojem startu 🙂 . Grem za pastirja v gozd in se naštimam.
In potem nazaj z nabranim padalom in s šibo odženem krave v nasproten konec. Postavim v razmazane kravjeke in tiste neuničljive rože. Kot zanalašč so štrikci nekaj pomešani, kar mi jemlje dragoceni čas. Najbolj pogumne krave (ali pa bikci, ko vidijo rdečino Rooka ?) začnejo namreč tacati proti padalu. Le nekako razpletem in čredico spet odženem v nasprotni kot.
Hitro se vpnem, potegnem, padalo gre čudovito gor iz neuničjivih rož (kravjeki niso ovira), stabiliziram (rahlo namreč piha gor) in ne da bi zdrsnil na kakšnem kravjeku, lepo odletim (neverjetno, kako je to ratalo v takšnem sranju – dobesedno in v prenesenem smislu :- ).
Visoko nad hišami do prvega travnika, pa čez cesto na spodnjega in kar noče dol. Zabremzam Rooka do konca in tik pred koncem travnika stopim na tla.
Filmček leta
Zoranov let
Vesel ko radio. Novnov…