Petek je in rad bi šel letet. Žan že dopoldan napove Grmado a je še vprašljiva zaradi premočnega vetra. Po 14i uri zaključim z delom in me nekako vleče na Gozd pa mi Žan ponudi Grmado, katero zagrabim. Na štartu srečava tudi Emila kateri je prav tako željen letenja. Piha lepo gor a na trenutke premalo. Žan ne okleva in kaj hitro v zraku že nabira. Sporoči, da je po vzletu zaradi S malce turbulentno. Za njim še Emil in po dolgih 15ih minutah še jaz ( Padalo je bilo muhasto in kar ni in ni hotelo it lepo gor. Kot da bi mi zameril, ker je bil tako dolgo spravljen v nahrbtniku). Pa mi le uspe ukrotit rOOka in lepo poštartam. Gre lepo nežno gor. Nobenih znakov o turbulenci. Ko pridem bližje pod Emila se odločim , da ga bom poskušal spremljat ne da bi ga pri tem oviral (Ker je le bolj navajen leteti sam), saj me zanimajo njegove skrivnosti domačega terena. Seveda se ob nekem trenutku pokažejo performančne sposobnosti padal in tako le blodim kot zmešana kura okoli štarta. Itak pa Žan sedaj že skoraj da pozna teren v nulo (neki pa tud zna) saj je 200m nad nama (1700+) in se skoraj zapiči v Nanos če bi mu kohonesi to dopuščali 🙂 Midva z Emilom pristaneva spodaj.

 

Skratka lepo mirno termično jadranje ampak po pristanku…PAZI TO…Nizko pod višino štarta iz smeri Grčarevec-Unec Transportno letalo Herkules seka smer iz katere je priletel Emil. To letalo je tako zelo tiho za svojo velikost, da ga niti zaslišal nisem, če me nebi o njem opozoril Emil. K sreči sva tisti čas že zlagala padala. Ker nas je Tom razvadil o svojih NOTAM opozorilih in ker je trenutno dec v Makedoniji na dopustu mnogi sploh ne vemo, da imajo po SLO vojaške vaje 🙂