Še kar ta SV. Erzo se organizira za Ivanščico, meni pa danes ne znese še enkrat za ves dan v tujino…
Vetra naj bi bilo na Gorenjskem malo manj kot prejšnje dni in odločim se it pogledat na Gontarsko planino (če bo premočno, pa kam niže). Popoldne pa mogoče Zavrh…
Na znanem pristanku v Trnovcu nobenega vetra in vse okoli čisto mirno.
Na Domu na Govejku ob 12.30 že kar konkretno piha. Vseeno vzamem lahko opremo – M24 (saj bo … ) in po idilični stezici zložno proti planini. Čez pol ure sem pri klopci na vrhu. Občasno prbije.
Malo čakam in modrujem sam s sabo in se prepričujem. Ker sunki niso več kot 6,3 sicer 2-5 se naštimam. Potem pa začnejo drevesa vedno bolj šumeti in sunki so vse pogostejši in močnejši (izmerjeno 8,9). Potem čakam in se malo sprehajam naokoli in se prepričujem, da je vedno bolje.
Po 15h sem prepričan (sem se prepričal), da so sunki vse redkejši in postavim. Počakam na miren interval in potegnem. Med obratom me že odlifta gor in potem me dviguje vse dokler ne pridem čez vršno V sleme, ko me končno začne spuščati. Kar živahno v zraku z veliko vetra. Niže se malo umiri in pristanem v skoraj takšnem miru, kot sem ga imel ob prihodu.
Zoranov let
Ker mi je nerodno spet fehtati prevoz pri hiši ob pristanku, grem malo niže do prve kmetije, kjer sem prej spraševal za padalca Jureta in njegova teta me prijazno odpelje na Govejek.
Let, ki ostane v spominu…