Danes Uki vse naštudira in zagotovi luknjo brez dežja (ki je sicer napovedan več ali manj povsod) – Buzet. Jaz se sicer malo ogledujem po Štajerski, pa me Uki hitro prepriča. Erzo razpošlje zborni SMS (čeprav je sam bolj za ne…).

In se dobiva z Ukijem na Železniški ob 12h. Sama. V dežju do Unca, kjer se v FIATA naložita še Mega in Emil. In gasa dol. Na Črnem kalu nekaj sončka (bravo Uki !!!).

Na startu na Buzetu ob prihodu kar močno piha, pa še malo začne deževati. Malo počakamo.

Potem se porihta, vetra je bistveno manj in se spravimo v postavljanje (razvoja je sicer kar nekaj, pa tudi nekaj sončka je vmes med bolj ali manj temnimi bazami (na cca 1000). Veter spet malo pojača.

V luft Emil, Mega, jaz in Uki. Od starta naprej ven gre samo gor in kmalu sem 300m više. Emil gre levo pred grebenom, Mega in Uki kar naprej nad dolino. Zamislim si, da bom kar rinil naprej (izogibajoč se temnim bazam, tam nekje pri Mlunu pa se bom odločil… hahaha). Pa Uki omeni Megu, da gre včasih le 7 naprej in Mega potrdi. Pogledam in imam občasno 1, 3, in celo -3,2 !!! Ko poskušam malo navrteti, sem po dveh obratih že nazaj pri grebenu (50+). Pa spet naprej po polževo (kje je še ta Mlun ??!!). Uki izjavi, da mu vse ni všeč in da gre dol in potegne ušesa. Mega pozdravi to idejo in zavije nazaj z namenom toplandati. Uki je počasi (tudi z ušesi) na tleh na travniku nekaj pred rondojem.

Jaz pristanem nekaj minut za njim (brez ušes, je pa nad tlemi res močno – ampak vse je bilo zelo laminarno, skoraj nič razrukano).

Malo za nama pristane tu še Emil (ki nas je posnemal – je videl ušesa pa to…).

Mega je samo pljusknilo čez start spet v višave, tako da samo porine spet naprej in pristane na travniku ob cesti malo više ob cesti za gor.

Uki kmalu dobi štop in reši FIATa.