Danes pa je bilo težko odločiti se kam, saj je povsod prej ali slej napovedan dež. Spet se z Ukijem usklajujeva in na koncu ugotoviva, da bo najmanj tvegano, če gremo na Kovk. Razpošljem zborni SMS.

Med potjo na Vrhniko Mega javi, da je na Vipavska in Goriško že v dežju. Ko pridem na Železniško, so tam že Uki, pUNČKa in Erzo,  ki že spremenijo cilj: na SV – Donačka. pUNČKa odstopi od udeležbe.

Mega že prihaja in gre mimo do LJU, kjer se preostali trije naložimo k njemu in na Štajersko. Proti koncu vigl-vagl po Erzovih bližnjicah do vznožja Donačke in gor na start.

Nekaj jih v zraku že jadra, nekaj startuje. Hitro začnemo postavljati v lepem vetru. Erzo in malo kasneje Mega, Frenk in še nekaj domačinov odletijo, potem veter začne slabeti. Dvakrat poskusim dvigniti, pa mi ga vedno zavrti na stran. Klobasa kaže občasno Z, dokler eden od domačinov ne pove, da je v rotorju, kadar v resnici piha bolj z V. Erzo in Mega vrtita in tudi nekaj nabereta in se odpeljeta na Ženčaj (z mojega vidika predvsem Mega, kar pa moram glede na naknadni Erzov protest popraviti :”..protestiram nad zapisom da je predvsem mega navrtel, bil sem lepo prosim celih 60 m višji kot on tako da sem navrtel predvsem jaz ali pa oba, tako kot je zapisano pa je narobe – si pa imel na očeh le njega ker je bil nad štartom…  🙂 ”  🙂 ) . Veter medtem skoraj povsem ugasne..

Prestavim se bolj v levo in potegnem, ko spet malo pihne. Uki pa še čaka. Le nekajkrat zavjugam in scurim na pristanek,

ravno ko se Mega vrne nad start in toplanda.

Erzo pa pristane na lokaciji napačno imenovanega starta »Žetale JV«

in še tega (še neevidentirano) odleti…

Končno odleti tudi Uki in se samo odpelje na pristanek.

Medtem pride z avtom dol tudi Mega. Najprej greva pobrati Erza, nazaj na pristanek po Ukija in gor na ogled Ježevega starta. Piha z leve (V), zato hitro opravimo.

Ker smo le malo pod glavnim štartom Donačka gora, gresta Erzo in Uki še enkrat gor, midva z Megom pa na start Podnožje Donačke, ki je lep, žal pa piha z leve V in Mega me hitro prepriča, da nima smisla tvegati v takem vetru. Ko odhajava, se mimo pripelje Erzo, ki pristane globoko v dolini, kamor se zapeljeva še midva.

Uki pa na koncu odstopi od letenja in se pripelje dol.

Potem še malo neuspešno med grizečimi oblaki in dežjem krožimo po Halozah, da bi našli še kakšen »tolažilni« novnov start zame (ki bi ga seveda odletel predvsem Erzo), pa nič.

Na koncu se ustavimo še na Štatenbergu, ravno ko začne kapljati. Erzo sicer raztegne padalo in poskuša, pa ga dež dokončno ustavi.

Potem pa gasa proti LJU skozi vesoljni potop  pri Slovenskih Konjicah.