Po curaži z Javornika se z Luftmandlcema (Mlakar & Lapajne) dogovorim še za en Jelenk. Ana je v Cerknem, tako da imam rešen prevoz za nazaj. Nimam nobenih pričakovanj, ura je že pozna, skrbi me samo, če bom prišel čez drevje na štartu (menda tudi zmajarji tu štartujejo … ?), in če bom našel pristanek. Tu po Idrijsko – Cerkljanskih grapah je vse ozko, kosmato in preštromano.

Na štartu vetra skoraj nič oziroma rahlo na gor, speljem (video iz 2 zornih kotov), 2x me tako močno spusti, da s sedežem skoraj podrgnem v drevje, nato pa pi pi pi, kar gor gre, pa še v sedež se nisem naštimal.

Presenetljivo dobro je delalo do 1200, s takšno višino me je že močno mamilo, da bi se vrgel čez grapo proti osončenemu Bevkovemu vrhu. Ko vidim Mlakarja kako curi v Kanomljo grem vseeno čez, sredi doline me kar drži, proti Bevkovemu vrhu pa me bremza (se čez zliva S – konvergenca?). Pa kar vrtim in pri Straži zavijem desno in pristanem pri Petrolu na mokro travo.

 

Prvi zorni kot

Drugi zorni kot