Danes veter končno obrne na JZ, sicer pa bolj tako (dopoldne še nekaj sonca, potem pokrije bolj ali manj vso SLO). Razen Mirka, ki se prijavi že navsezgodaj, ni pravega zanimanja (jutri bo baje bolje…). Le Jean je še za bližnjo akcijo in smo zmenjeni za Strmco.
Naložim Mireta na Železniški in do Unca, kjer je prva prepreka: zaprta cesta proti Planini. Mega na daljavo vodi po bližnjici čez Hasberg in sva pod Strmco (vmes javi Delux, da odhaja na Kovk in naj se pridružimo). Naloži se Jean z Misty in gor proti drugi prepreki: bager na cesti gor je v obratovanju že več kot teden dni. Pa prepreke ni, ker bager po utrujajočem nalaganju kamiona počiva ob cesti, čakajoč na naslednjega.
Ampak zato na vrhu nepričakovana tretja nepremagljiva prepreka: veter nabija tam okoli 15…
Zato samo dol in k Jeanu domov odložit Misty in gasa čez Podkraj od zadaj na Col ( kjer že/še čaka Delux) in na start.
V ravno pravem vetru že množica v zraku in nekaj prezeblih že pospravlja po uspešno zaključenih letih. Jean se obveže, da bo toplandal, ker se mu najbolj mudi domov). Takoj postavimo in v luft: Jean, Mire, Boris in jaz.
Potem pa urca in pol (jaz) mirnega jadranja malo čez Hubelj (dalje v kotu precej požira, kar dvakrat dokaže Boris) in nazaj na start. Jean (nenapovedano 🙂 ) pristane že na samem začetku na Črnih stenah in naredi nov start (ki ga jaz še nimam – baje je samo sprobaval toplandanje 🙂 ).
Ko drugič pripeljem nazaj na Podrto Boris javlja, da je toplandal.
Nekaj za njim toplanda tudi Jean in oba avta sta rešena.
Sam pa se odpeljem v bolj ali manj zmerni curaži (tudi enkrat ne piskne, čeprav v Vipavi polaga dime po tleh ?!) čez dolino proti Vipavi in naprej, dokler gre. Gre do Manč.
Mire je nekaj pred mano v isti smeri pririnil do Vipave.